Pa kaj če pišem 2019

Svobodna

Goriva. Po žilah se mi pretaka bencin, vžigalice so v tvojih rokah.

Tam daleč se je videl soj mestnih luči, ki so se izgubljale za drevesi,

Tam daleč se je videl soj mestnih

Prsi ti trepetajo. Po žilah se mi pretaka bencin, vžigalice so v tvojih rokah.

kjer so se izgubljale najine sanje.

S prstom si pokazal nekam na zahod in pravil,

Ne boj se, včasih pekel ni tako grozen. Kričiva.

da je tam kraj, kjer sva lahko to, kar sva.

Lahko sva svobodna, lahko počneva stvari, ki so prepovedane, lahko živiva. Po nebu se je spustila zvezda,

lahko počneva stvari, ki so prepoved lahko ži

V grlu me žge, vidim, kako odhajaš. včasih pekel ni tako grozen. Kričiva.

ki je nekje ugasnila,

V grlu me žge,

in zdaj je samo še prah, ki tava po vesolju.

Prosim, izdihni. Zra k med nama je vroč, Opekla sem si prste.

Najina svoboda je kot zvezda, nekoč bo umrla.

k med nama je vroč,

nekoč bo um Nekoč se bova naveličala drug drug

Umiram.

Nekoč se bova naveličala drug drugega, se razletela v prah in postala prazna.

Praviš, da nisi navajen, kako jebeno težko ti je.

Iskala bova poti nazaj,

a jih ne bova našla.

A kljub temu sem ti podala roko

Ne slišim te več. kako jebeno težko ti je.

in odšla sva nekam, kjer sva bila svobodna, pa čeprav le za kratek čas .

pa čeprav le za kratek

Ne slišim te več.

Nikoli ne boš vedel, k akšne bolečine sem navajena.

Meta Vražič, 4. A Risba: Žan Zrimšek, 4. E

akšne bolečine sem navajena.

Besedilo Mojca Klinc, 2. B Risba: Žan Zrimšek, 4. E

Meta Vražič, 4. A Risba: Žan Zrimšek, 4. E

Besedilo : Mojca Klinc, 2. B Risba: Žan Zrimšek, 4. E

50

51