Pa kaj če pišem 2016

Moje kosti razpadajo in tvoj glas ječi med mojimi stegni. Stegni, obarvanimi v škrlatne madeže. Včasih si želim, da bi lahko tvoj pogled pila po slamici, ga izpila in se opila. Le to je še ostalo.

Ližem preteklost ob gledanju fotografij, trenutki z njih se plazijo po mojih venah.

Ljubim in živim, pa čeprav brez tebe.

Kaja Šoštarec, 4. A

20