Pa kaj če pišem 2015

O pojnosti

V žile in po telesu kakor gadi po drevesu.

Vedno več in vedno globlje iz čaše k ustom, iz ust na tla.

Glej na belih prsih srajce že buhteča raste roža ti rdeča, trdovratna in odvratna od vina sladka, kriva sreča.

Pod večer in tja v noč na vrata uma trka mrak.

Zunaj jasen, čist večerni zrak, a kot da prah se dviga, duša se duši, ne ljubezni ne veselja – mir svobode si želi.

Risba: Žan Zrimšek, 3. E

Jana Puklavec, 4. D

48