Pa kaj če pišem 2015

To ni ljubezenska pesem. To je opomnik.

Spomnim se občutka tvoje roke v moji. Spomnim se takta tvojega utripa. Spomnim se tvojega prasketajočega glasu. To ni ljubezenska pesem. To je tragedija. Pred teboj sem se zlomila, svoje koščke sem pustila v tvojih žepih. Bila sem zvezda v tvoji konstelaciji. To ni ljubezenska pesem, to je odkritje.

Nisem te rabila. Krvavela sem ljubezen, bila sem ozvezdje. To ni ljubezenska pesem, to je le začetek.

Še vedno krvavim, še vedno sem strta.

Sem sama svoje vesolje.

Meta Vražič, 3. A

41