Pa kaj če pišem 2015

OČI ZELENE

Te oči zelene so zdaj postale kot noč brez teme, kot otrok brez mame in kot alkohol brez omame.

Name padle same noči neprespane, nate same nepomembne dame, na naju pa same nedokončane drame.

Oči bile so poklapane, take, brez tiste zeleno modre prelivajoče se jutranje mane, ki so, čeprav za kratek čas, sijale zame. Lagale zame, in bile po dolgem času spet srečne, zame. Brez dolgočasne drame in trenutkov, brez tiste grozne osame.

Amanda Begović, 2. E

12