Pa kaj če pišem 2014

Znova zakruli ji v trebuhu, zaho č e se ji po svežem kruhu, a predrami jo vonj smrde č ,

kakor da kje se kuri pe č .

Hitro se lenoba dvigne, se spotakne, spet vstane, kot bi mignil do kuhinje švigne, a ogenj že iz ponve plane. V ponvi že gori, olje se je prismodilo, kakor v vojni zakadilo, vse tako grdo smrdi.

V tem trenutku pride mati, vzame gasilni aparat, vsi sosedje stojijo pred vrati, a lenoba se sprašuje: »Zakaj odšla sem spat?«

Besedilo: Nastja Miloševi ć Risba: Nina Vesel

11