Pa kaj če pišem 2013

Svoboda Zlat obro č visoko nad obzorjem, ki vztrajno sili izza umazanih puhov. Jasen vonj odpadlih iglic borovca in pristrižene sivke, ki draži nosnice. Izgubljeni kriki galebov, ki modro uhajajo mladim valovom.

Federico García Lorca (1898 – 1936) Dobri angel - El ángel bueno

Nekega leta, ko sem že spal, se je nekdo, ki ga nisem pri č akoval, ustavil na mojem oknu.

Sprana brisa č a, ki pod težo ni č ve č kot to č no dveh slanih kamnov plapola v blagi burji. Igriv ob č utek ožgane trave, ki žge č ka podplate in hrbet, po katerem se tiho širijo rde č e sledi. Moker odtis ustnic na zagorelem licu, ki po venah neslišno prodira proti srcu. Sedanjost, ki se zasidra v preteklost.

Vstani! In moje o č i so videle perje in me č e.

Zadaj. Gore in morja, oblake, vrhove, krila, son č ne zahode, zore.

Poglej jo tam! Č e sanjam, neobremenjen z vsem.

Oh, hrepenenje, č isti marmor, č ista lu č , č ista voda premikajo č e se v moji duši!

Nekdo je rekel: Vstani! In znašel sem se v tvoji sobani.

Avtorica besedila in fotografije: Kaja Šoštarec, 1. A

Besedilo prevedla: Neža Škulj, 4. D

19

20

20

21