Pa kaj če pišem 2011

CIKEL PESMI

I.

Navsezgodaj zbudi me petje ptice,

ki ţvrgoli, igrivo prepeva tvoje ime,

kot bi pela o lepoti najlepše cvetlice,

ki je vzbrstela današnjega dne .

Ko mimo mene bistri potoki drve,

vidim tvoje ustnice, ki se smeje,

a vendar je ta nasmeh le bled odsev,

kot slika iz spominov, popačen odmev.

Sredi morja pšenice utrgam zlat klas,

ki se od ostalih vseh popolnoma loči.

Ker spominja me na barvo tvojih las,

je eden edini, med njimi cvetoči.