Oskarjevi Sejšeli

zasadijo prvo plantažo z začimbami (muškatni orešček, klinčki, poper in cimet), kar je današnji Jardin du Roi na otoku Mahe. • Priseljencem je bila ponujena zemlja in spodbujalo se je kmetijstvo: bombaž, kava, zelišča za izvoz v Evropo; ali pa živinoreja za zaloge za ladje, ki so se tukaj ustavljale (na poti do Indije). • Prebivalci živijo od oskrbovanja trgovskih ladij, ki plujejo med Azijo in Evropo in od kmetijstva (bombaž, koruza, sladkorni trs, riž). Za delo naselijo afriške sužnje. • Leta 1803 živi tukaj 215 belcev, 86 temnopoltih prebivalcev in 1.820 sužnjev, ki pridelujejo bombaž, koruzo, sladkorni trs, riž. Med Napoleonovimi vojnami Sejšeli dobro živijo. Predvsem se tu nahajajo francoski pirati (Quincy), ki pa morajo kmalu podpisati predajo Britancem in po Napoleonovemu porazu (po Pariškem mirovnem sporazumu leta 1814) nadzor nad otoki pripade Britancem. Sejšeli postanejo britanska kolonija. • Prebivalci živijo od pridelovanja bombaža. Suženjstvo Britanci formalno odpravijo 1835, vendar dejansko ni ukinjeno. Britanci vladajo po francoskih običajih, a prebivalstvo se kljub temu izseljuje na Mavricij (Sejšeli: slaba, iztrošena zemlja, ukinitev suženjstva, menijo, da brez sužnjev ne morejo preživeti). Osvobojeni sužnji nimajo svoje zemlje, delajo na plantažah, kjer so bili prej sužnji. Cene bombaža padejo. Pojavijo se prve kokosove plantaže, ker plantažniki ugotovijo da lahko delajo brez sužnjev. Prebivalci izvažajo kokosovo olje (edini produkt za izvoz), konec 19. st. začnejo pridelovati vaniljo, drugi izvozni produkt pa so klinčki in cimet. • Leta 1903 postanejo samostojna kolonija v okviru britanskega kraljestva. • Med prvo svetovno vojno Sejšeli preživljajo težke čase, ker ni pomorskega prometa (ni trgovine), med drugo svetovno vojno so baza za zaveznike (baza za gorivo). • Leta 1926 dobijo elektriko in telefon. • Po drugi svetovni vojni pismeni prebivalci dobijo volilno pravico (2.000 preb. od 36.000). BRITANSKO OBDOBJE •

15