Oskarjevi Sejšeli

Oskarjevi

Sejšeli

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO

SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................5 GEOLOŠKI NASTANEK OTOKOV..................................................................................................6 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 8 LEGA. ................................................................................................................................................................. 8 RELIEF................................................................................................................................................................ 8 PODNEBJE. ..................................................................................................................................................... 8 PREBIVALSTVO............................................................................................................................... 9 JEZIK................................................................................................................................................................10 VERA. ............................................................................................................................................................... 11 IZOBRAŽEVANJE........................................................................................................................................ 11 DRUŽINA. ......................................................................................................................................................12 RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO....................................................................................................12 KRATKA ZGODOVINA..................................................................................................................14 ZAČETKI.........................................................................................................................................................14 FRANCOSKO OBDOBJE..........................................................................................................................14 SEJŠELI DANES............................................................................................................................................16 GOSPODARST VO.......................................................................................................................................16 TURIZEM........................................................................................................................................................17 RIBIŠTVO .......................................................................................................................................................18 KMETIJSTVO ............................................................................................................................................18 INDUSTRIJA..................................................................................................................................................18 PROMET ........................................................................................................................................................18 MAHE .............................................................................................................................................19 MAHE...............................................................................................................................................................19 VIC TORIA.......................................................................................................................................................19 PRASLIN ........................................................................................................................................20 PRASLIN.........................................................................................................................................................20 VALLE DE MAI..............................................................................................................................................21 COCO DE MER ............................................................................................................................................21

LA DIGUE.......................................................................................................................................22 LA DIGUE......................................................................................................................................................22 PLANTAŽA L‘UNION ESTATE...............................................................................................................23 KOKOS............................................................................................................................................................ 23 VANILIJA. .......................................................................................................................................................24 ŽELVE VELIKANKE/ALDABRA ŽELVE................................................................................................26 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................27 HRANA............................................................................................................................................................27 PIJAČA.............................................................................................................................................................28 RUM .................................................................................................................................................................29 ČA J....................................................................................................................................................................32 GLASBA......................................................................................................................................................... 34

4

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Sejšeli. DAN NEODVISNOSTI (razglasitev neodvisnosti od Združenega kraljestva): 29. junij 1976. PRAVNI SISTEM: republika. POVRŠINA: 457 km 2 . Šteje 115 otokov. LEGA: v Indijskem oceanu, SV od Madagaskarja. GLAVNO MESTO: Victoria (22 tisoč prebivalcev). PODNEBJE: vlažno tropsko podnebje. PREBIVALSTVO: cca 100 tisoč. RELIGIJA: katoličani. DENARNA ENOTA: sejšelska rupija. URADNI JEZIK: sejšelska kreolščina, govorijo tudi angleški in francoski jezik. MEDNARODNA KLICNA KODA: +248. SEJŠELSKA ZASTAVA: je v veljavi od 1996. Barve simbolizirajo dinamično državo, ki gleda v prihodnost: • Modra barva predstavlja nebo in morje, ki obkrožata Sejšele. • Rumena = sonce, ki daje svetlobo in življenje. • Rdeča = narod in njegova odločnost, da prihodnost gradi v ljubezni in enakosti. • Bela = predstavlja socialno pravičnost in harmonijo. • Zelena = Zemlja in naravno okolje. PISMENOST: 91%, med mladino 98%. IZOBRAŽEVALNI SISTEM: javni, brezplačen in obvezno šolanje od 6 do 15 leta. PRIČAKOVANA ŽIVLJENJSKA DOBA: 76 let; od tega ženske živijo 9 let dlje (M = 71 let, Ž = 80 let). NAJVIŠJI VRH: Morne Seychellois = 905 m (na otoku Mahe). ČASOVNI PAS: UTC+4.

5

GEOLOŠKI NASTANEK OTOKOV Sejšeli so arhipelag , to je skupina otokov, ki so združeni v relativno majhnem delu Indijskega oceana. Arhipelag je sestavljen iz 115 celinskih/kontinentalnih in koralnih otokov, ki so nastali kot posledica različnih geoloških procesov. Sejšeli so edini oceanski otoki na svetu iz kontinentalne kamnine. Oceanski otoki so namreč ali koralni ali pa iz vulkanske kamnine, medtem ko so nekateri sejšelski otoki edini oceanski otoki na svetu iz kontinentalne kamnine in niso vulkanskega izvora. Sejšeli imajo 40 celinskih/kontinentalnih otokov, ostalo pa so koralni otoki oziroma atoli . Le-ti so zrasli na vulkanskem otoku. Ugasli podvodni vulkanski otoki so postali domovanje številnih morskih bitij, tudi koral. Korale so oblikovale obrežne koralne grebene. Ti so se nato širili od obale otoka navzven, otok pa je zaradi teže kamenja in koralnega grebena počasi tonil v morje. Obrežni grebeni koral so prerastli v pregradne grebene. Ko so otoki potonili v morje, so okoli ostali koralni venci z laguno na sredini. Takšna formacija koralnih otokov se imenuje atol. Sejšelski otok Aldabra je najvišji koralni otok na svetu (dosega 8 metrov nadmorske višine). Sejšelski celinski/kontinentalni otoki pa niso bili nikoli pod morjem. Nastali so z ločevanjem zemeljske plošče od Indijske plošče. Vsi današnji kontinenti so bili namreč nekoč združeni v velikanski prakontinent, ki se je imenoval Pangea. Tisočletja so bili današnji Sejšeli del Pangee, torej enotne celine preden je prišlo do razdvojitve. Približno 200 milijonov let nazaj se je enotna celina Pangea začela deliti in se je razdelila na dva dela: na Lavrazijo in Gondvano. Današnji Sejšeli so bili skupaj z Afriko, Madagaskarjem in Indijo del Gondvane in povezani skupaj. Nato pa se je 160 milijonov let nazaj tudi Gondvana deliti. Najprej se je odcepila Afrika, sledil je odcep Indije 125 milijonov let nazaj. Madagaskar se je od Indije odcepil prvi in sicer 90 milijonov let nazaj, sledili so Sejšeli, ki so se odcepili od zahodne obale Indije pred 60 milijoni leti. Otočje je bilo takrat sicer večje, dandanes so obstali le višji vrhovi. Kombinacija erozije, sprememba višine vodne gladine in rast koralnih grebenov so potopili del otočja in povzročili nastanek arhipelaga kot ga poznamo danes. Na celinskih otokih zasledimo granitne skale oziroma rečemo, da je del Sejšelov iz granita. Kaj je granit in kako nastane? Zemeljska skorja je sestavljena iz različnih kamnin, med katerimi ni ostre meje.

6

Glede na nastanek ločimo več vrst kamnin. Ene od njih so magmatske, ki nastanejo z ohlajanjem magme v notranjosti zemlje. Če se magma ohladi še pod površjem, se imenuje globočnina. Najbolj znana globočnina je granit. Če se pa strdi na površju (npr. po vulkanskem izbruhu), se imenuje predornina. Najbolj znana predornina je bazalt. Kako se globočnine znajdejo na površju, če so se strdile pod površjem? Upoštevati moramo delovanje zunanjih procesov. Globočnine (npr. granit) je sicer res nastal v notranjosti (pod površjem), vendar so pozneje zunanji procesi odstranili (odnesli) kamninski pokrov nad njimi, ali pa so globočnine na površje potisnili tektonski procesi.

7

GEOGRAFIJA LEGA

Sejšeli so otočje v Indijskem oceanu. Otočje je sestavljeno iz 115 otokov. Ležijo 1.500 km vzhodno od afriške obale (ob Somaliji in Keniji) in 1.000 km severovzhodno od Madagaskarja. Sosednji otoki vključujejo: Komore, Madagaskar, Mavricij, Mayotte in Réunion na jugu, Britanski teritorij v Indijskem oceanu ter Maldive na vzhodu. Po ustavi štejejo Sejšeli 155 otokov (imajo imena), od tega je večina majhnih in nenaseljenih. Številni so naravni rezervati. Skupina 44 otokov tvori tako imenovane notranje otoke. Razpostirajo se na 244 km 2 in predstavljajo 54% celotnega ozemlja. Na notranjih otokih živi 98% prebivalstva. Zahodno od notranjih otokov leži 30 koralnih otokov, ki sestavljajo otočje Amirante. Jugozahodno od njih leži 67 koralnih otočkov imenovanih Aldabra, vzhodno od njih pa še skupina 14 atolnih otočkov Farquhar. RELIEF Sejšeli merijo 457 km 2 , kar pomeni da so skoraj 44-krat manjši od Slovenije. Imajo 491 km obale. Sestavlja jih 115 otokov, od tega je večina majhnih in nenaseljenih. Številni med njimi so naravni rezervati. Celinski/kontinentalni otoki so hriboviti. Le-ti imajo ponekod strme obale. Najvišji vrh je Morne Seychellois, ki leži na otoku Mahe in dosega 905 m nadmorske višine. Najvišji atolni otok je Aldabra, ki je z 8 m nadmorske višine tudi najvišji koralni otok na svetu. Otok Mahe je največji otok. Meri približno 27 km v dolžino in približno 8 km v širino. Drugi večji otoki so še Praslin (38 km 2 ) in La Digue (10 km 2 ). Ostali večji otočki so Silhouette in Fregate. PODNEBJE Sejšeli poznajo dva letna časa. Približno polovico leta čutijo vpliv JV monsuna, drugo polovico pa se čuti vpliv SZ monsuna. Vmes na prehodu monsunov vlada vremensko zatišje z mirnim morjem. Ne glede na smer vetra vlada na Sejšelih tropsko oceansko podnebje z enakomernimi tropskimi temperaturami skozi vse leto. Posebnost so majhna nihanja

8

povprečne temperature. Temperature se konstantno gibljejo od 24 °C do 30 °C čez celo leto. »Najhladneje« je julija in avgusta, ko je na Sejšelih »zima«, vendar temperatura morja ostaja prijetnih 27 stopinj. Najtopleje pa je marca in aprila. Kadarkoli pa lahko pričakujemo kakšno tropsko ploho. Deževno obdobje traja od decembra do marca, takrat padavine prinaša severozahodni monsun, v drugem delu leta prevladujejo jugovzhodni pasati. Največ padavin pade na vzhodni stani hribovitih otokov. Takrat so bolj primerne plaže za plavanje in kopanje tiste, ki so obrnjene na sever in zahod, ker je tam morje bolj mirno in varno za plavanje. Meseci brez dežja so maj, junij, julij in avgust, september in oktober. Takrat je vreme najbolj stabilno, ni vetra in morje je mirno. Ta del leta je res manj deževen, vendar je bolj vetroven. Plaže, ki so obrnjene proti jugu in vzhodu, takrat niso primerne za kopanje, ker so valovi previsoki. Tudi v tem obdobju lahko pričakujemo kakšno nevihto, vendar naj bi jih bilo manj kot pozimi. Najbolj vroče je od novembra do aprila, vendar temperature redko presežejo 30 stopinj. Takrat je vlažnost visoka do 80%. Sonce je zelo močno, ne glede na mesec, tako da je potrebno uporabiti zaščitno kremo z visokim faktorjem. Sejšeli so izven ciklonskega pasu, zato so močni vetrovi redki. PREBIVALSTVO Sejšeli imajo približno 100 tisoč prebivalcev (99.258 po popisu iz leta 2021). Večina prebivalcev živi na največjem otoku Mahe, kjer je 90% celotne populacije, 6% jih živi na otoku Praslin, ostali pa na otoku La Digeu in le nekaj jih je na drugih manjših otočkih. Sejšelci izvirajo iz francoskih kolonialistov, ki so najprej naselili Mavricij in Reunion in nato kolonializirali Sejšele. Ob prihodu so pripeljali svoje družine in afriške sužnje kot delovno silo. Mešanje ras se je začelo takoj (na primer plantažniki s sužnjami). Sužnji so prihajali iz vzhodne Afrike in Madagaskarja, kasneje so se jim pridružili še delavci iz Indije in Azije, kar je vse vplivalo eklektično mešanico prebivalstva.

9

Zadnja leta na Sejšele prihaja vse več ekonomskih migrantov, ki delajo predvsem v gradbeništvu in turizmu. Tuji delavci tako predstavljajo že več kot četrtino delovne sile. Med njimi je največ Indijcev, ki so že polovica vseh tujcev, sledijo prebivalci Madagaskarja in Azije. 93% prebivalstva predstavljajo sejšelski Kreoli, 3% Britanci, ostalo pa so Francozi, Indijci, Azijci. Prebivalci so tako mešanica evropskih, afriških in azijskih prebivalcev. Darwin je bil presenečen nad raznolikostjo prebivalstva, ko je obiskal Sejšele. Prebivalstvo se je v 20. stoletju začelo hitro povečevati, nato pa je življenjski standard povzročil upad rodnosti. Stopnja rodnosti je iz 4,0 otrok/žensko leta 1990, upadla na 2,3 otroka/žensko v letu 2020. Velik vpliv na zniževanje rodnosti je imelo družinsko planiranje, brezplačno šolstvo in zdravstvo ter povečana udeležba žensk na trgu dela. V povprečju Sejšelci dočakajo 76 let (v Sloveniji 81 let). Sejšelske ženske v povprečju živijo 9 let dlje od moških, kjer moški v povprečju dočakajo 71 let, medtem ko ženske živijo do 80 leta (v Sloveniji moški dočakajo 79 let, ženske pa 81 let). Zaradi staranja prebivalstva, nižanja rodnosti in podaljšanja življenjske dobe je država prisiljena vlagati v zdravstveni in pokojninski sistem: 8,5% BDP namenijo za zdravstvo (SLO 8,2%). Prebivalstvo se sooča s pretirano debelostjo, težavami z alkoholom in pa z odvisnostjo od drog. JEZIK Francoski koloni so s sužnji govorili enostavno francoščino, da so se lahko razumeli (sužnji pa svoj plemenski jezik). V francoščino so vnesli besede, ki so jih koloni pobirali od sužnjev. Tako se je razvila kreolščina. Ker je osnova francoski jezik iz 18. stoletja, ima kreolščina veliko arhaičnih francoskih izrazov, ki se jih skoraj ne uporablja v Franciji. Sejšelci so razvili svoj lasten naglas in način govora, vendar se lahko 20% prebivalcev je starih manj kot 15 let (SLO 15%), več kot 65 let starih je 9% (SLO 11,2%) povprečna starost je 36,8 let (SLO 44,9). V mestih živi 58% prebivalcev in ta delež se hitro povečuje.

10

razumejo s Kreolci z Mavricija in Reuniona. Uradni jezik je sejšelska kreolščina, prebivalci pa govorijo tudi francoski in angleški jezik. 91% prebivalcem je kreolščina materin jezik, 5,1% angleški. Zakone izdajajo v kreolščini, jezik v parlamentu je angleški, prav tako se v poslovnem svetu uporablja angleščina. VERA 90% prebivalstva je kristjanov (rimokatolikov 76%, 10% protestantov), hindujci dosegajo 2,4%, islam predstavlja 1,6%, okoli 6% pa je neverujočih. Obisk cerkve je družaben dogodek, ko se domačini lepo napravijo. Domačinke so v barvitih oblekah, moški pa v belih srajcah z dolgimi rokavi in dolgimi hlačami. Moški načeloma ne nosijo kratkih hlač, ker to smatrajo za izkaz nespoštovanja. Obhajilo/birma sta pomembna dogodka in takrat vidimo mladenke oblečene v čipkaste oblekice, fante pa v oblekah. Na pogrebih so ženske oblečene v belo črno kombinacijo, moški v črne hlače in belo srajco. IZOBRAŽEVANJE Je brezplačno in obvezno od 6. do 15. leta starosti. Učni jezik je kreolščina od 6. do 10. leta starosti, nato pa se angleščina postopoma uvaja kot učni jezik, francoščina pa kot tuj jezik. Šolski sistem se je razvil iz misijonov v javno šolstvo leta 1981, kar je vplivalo na pismenost prebivalcev. Sejšeli imajo 90% pismenost, kar je najvišja stopnja pismenosti med vsemi državami v podsaharski Afriki. Po končanem obveznem šolanju lahko dijaki nadaljujejo šolanje na srednjih šolah. Izobraževanje je brezplačno do 18. leta starosti. Študenti morajo plačati uniforme, ne pa tudi knjig ali šolnine. Poleg javnih šol imajo na Sejšelih tudi privatno zasebno šolstvo. V Maheju so tri zasebne šole: Mednarodna šola Sejšeli, L‘Ecole Francaise in Neodvisna šola. Obstaja tudi Montessori šola. Na Praslinu imajo eno zasebno šolo. Leta 2009 so ustanovili prvo univerzo na otoku Mahe. Sejšelski študentje se radi odločajo za študij v tujini, v Veliki Britaniji ali v Maleziji.

11

DRUŽINA Prebivalci imajo precej sproščen odnos do zakona. Običajno je, da par najprej živi skupaj in imata družino. Pogosto mož zapusti družino in postavi novo družino – včasih pa celo mož pride nazaj in se z materjo skupnih otrok tudi uradno poročita. Družba je matriarhalna, kjer imajo ženske vodilno in pomembnejšo vlogo kot moški. Ženske obvladujejo gospodinjstvo in trošenje, moški so predvsem v funkciji prinašanja denarja. Neporočene ženske so družbena norma in očetje morajo podpirati njihove otroke. Starejše ženske vzdržujejo družinski člani v gospodinjstvu ali njihovi odrasli otroci. Družine so razširjene, kjer skupaj živi več generacij: mama in njena hči z družino, mogoče tudi naslednja generacija. V takih družinah otroci zrastejo z veliko spoštovanja do žensk/mam in z manj spoštovanja do odtujenega očeta, kar se izkazuje tudi v času žalovanja v primeru smrti: 18-24 mesecev se žaluje za umrlo mamo in 9-12 mesecev za očetom. RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO Sejšeli so biotsko zelo raznoliko otočje. Morda zato, ker so otoki ostanki celine Gondvana, ki je pred 200 milijoni let združevala ozemlja današnjih kontinentov južne poloble. Do delitve celine je prišlo preden so svet poselili razviti sesalci, zato se ti z delitvijo celine niso selili. Na otoke so jih kasneje prinesli prvi naseljenci. Edini avtohtoni sesalci so sadni netopirji . Že ime pove, da ti rastlinojedi netopirji uživajo sadje, mango pa je njihova najljubša hrana. Lahko jih imenujemo tudi »leteče lisice« (flying foxes). Z impozantnim razponom kril do 1 metra skoraj dajejo vtis, da so vampirji, ko lebdijo skozi nočno nebo. Znana je velika raznolikost ptic: okoli 220 vrst jih domuje na Sejšelih, od teh je 17 endemičnih. To raznolikost je mogoče razložiti z dolgim evolucijskim procesom: Sejšeli so bili več milijonov let izolirani od ostalega sveta, kar pojasnjuje tako pestrost kot tudi pomanjkanje pisanih vrst ptic. Tistim, ki so se naselile tukaj, se preprosto ni bilo treba razvijati, da bi bile posebej barvite, da bi tako pritegnile nasprotni spol. Na splošno so Sejšeli dom morskih in močvirskih ptic, v nasprotju z vrstami, ki živijo in se razmnožujejo na kopnem. Državni simbol je črna papiga , ki živi na otoku Praslin. Tam živi okoli 200 primerkov te redke

12

vrste. Najboljši otoki za opazovanje ptic na Sejšelih so Mahé, Praslin in Bird Island. Nekaj živali in rastlin je po prihodu človeka vendarle izumrlo. Za vedno je bilo izgubljenih več vrst ptic, krokodilov, kmalu pa bi ostali tudi brez želv velikank , ki lahko tehtajo več kot 300 kilogramov. Te so bile dobrodošle na jedilniku prvotnih naseljencev, zato so jih na večini otokov iztrebili. K sreči so preživele na odročnem koralnem otočju Aldabra, od koder so jih v preteklem stoletju naselili nazaj na mnoge otoke. Najbolj znana naravna otoška atrakcij je morski kokos - coco de mer . Plod neobičajne palme je lahko težak do 30 kilogramov, velik do pol metra, zori pa kar sedem let. Naravno rastišče palme je le otok Praslin, kjer jih je okoli 7000. Ekonomska cona Sejšelov obsega približno 1,2 milijona kvadratnih kilometrov, od katerih je velika večina odprti ocean. Morsko življenje od obalnih koralnih grebenov do globokih voda vključuje več kot 1000 vrst rib . Sejšeli so dom 26 vrst kopenskih ali polkopenskih rakov , vključno z največjim kopenskim nevretenčarjem na svetu, kokosovo rakovico. Granitni Sejšeli so dom edine prave sladkovodne rakovice v državi, ki je endemična za arhipelag. Obstaja 20 vrst kuščarjev , vključno z gekoni. Kljub bujni naravi na Sejšelih ne živijo strupene kače ali ljudem nevarne žuželke. Okoljevarstvena politika je že desetletja zelo stroga, tako da se za lepote otokov ter številne endemične rastline in živali ni treba bati. Kar dobra polovica države je zaščitena kot naravni rezervat. Kljub velikim vlaganjem v nove turistične kapacitete mora vsak projekt dobiti dovoljenje odgovornih institucij, ki skrbijo za vpliv na okolje.

13

KRATKA ZGODOVINA ZAČETKI •

Strokovnjaki domnevajo, da so na Sejšele prvi stopili arabski in maldivski trgovci, ki so potovali do obal Afrike v 9. in 10. st. Grobnice, vidne do leta 1910 na otoku Silhouette, naj bi pripadale maldivskim in arabskim trgovcem. Trgovali naj bi z znamenitim kokosom Coco de mer, ki je bil/je posebnost (endemična rastlina). Da bi skrili izvor, so lagali, da so ga našli na obalah Maldivov (kar je laž, ker ta kokos ne uspeva v tamkajšnjih pogojih). • Sejšeli so bili nenaseljeni, preden so jih odkrili Evropejci v 16. st. • Prvi Evropejci, ki so odkrili Sejšele, so bili Portugalci, ki jih je vodil Vasco da Gama na poti do Indije leta 1503. Da Gamine ladje so plule mimo otokov, vendar niso kazali interesa da bi otoke kolonializirali. Šele kasneje so Portugalci kartirali skupino sedmih otokov in jih poimenovali Sedem sester (16. st.). • Prvi zabeležen pristanek na Mahe je bil leta 1609 s strani posadke Vzhodnoindijske družbe. Na poti do Indije jih je zajela nevihta in so se zatekli na otok. Našli so pitno vodo, kokose, orjaške želve … Otoke opišejo kot raj na zemlji, vendar kljub temu Sejšeli ostanejo samostojni naslednjih 100 let. • V 17. st. so otoki predvsem skrivališče za pirate, kjer so obnovili svoje zaloge (voda, hrana). Otoki se soočijo s francoskimi in britanskimi interesi (ugotovijo, da je pot do Indije mimo Sejšelov krajša, na otokih so izviri pitne vode, hrana …), dokler ne pridejo pod popoln francoski nadzor v drugi polovici 18 st., ko Francozi z Mavricija naselijo otok in ga priključijo Franciji. Naselijo ga z namenom zavarovanja francoskih plovnih poti do Indije. Največji otok poimenujejo Mahe (po francoskem guvernerju Mavricija) in otočje poimenujejo po francoskem ministru za finance Sechellesu. • Francozi se odločijo, da bodo prekinili nizozemski monopol pri trgovanju z začimbami (predvsem muškatni orešček in klinčki) in FRANCOSKO OBDOBJE •

14

zasadijo prvo plantažo z začimbami (muškatni orešček, klinčki, poper in cimet), kar je današnji Jardin du Roi na otoku Mahe. • Priseljencem je bila ponujena zemlja in spodbujalo se je kmetijstvo: bombaž, kava, zelišča za izvoz v Evropo; ali pa živinoreja za zaloge za ladje, ki so se tukaj ustavljale (na poti do Indije). • Prebivalci živijo od oskrbovanja trgovskih ladij, ki plujejo med Azijo in Evropo in od kmetijstva (bombaž, koruza, sladkorni trs, riž). Za delo naselijo afriške sužnje. • Leta 1803 živi tukaj 215 belcev, 86 temnopoltih prebivalcev in 1.820 sužnjev, ki pridelujejo bombaž, koruzo, sladkorni trs, riž. Med Napoleonovimi vojnami Sejšeli dobro živijo. Predvsem se tu nahajajo francoski pirati (Quincy), ki pa morajo kmalu podpisati predajo Britancem in po Napoleonovemu porazu (po Pariškem mirovnem sporazumu leta 1814) nadzor nad otoki pripade Britancem. Sejšeli postanejo britanska kolonija. • Prebivalci živijo od pridelovanja bombaža. Suženjstvo Britanci formalno odpravijo 1835, vendar dejansko ni ukinjeno. Britanci vladajo po francoskih običajih, a prebivalstvo se kljub temu izseljuje na Mavricij (Sejšeli: slaba, iztrošena zemlja, ukinitev suženjstva, menijo, da brez sužnjev ne morejo preživeti). Osvobojeni sužnji nimajo svoje zemlje, delajo na plantažah, kjer so bili prej sužnji. Cene bombaža padejo. Pojavijo se prve kokosove plantaže, ker plantažniki ugotovijo da lahko delajo brez sužnjev. Prebivalci izvažajo kokosovo olje (edini produkt za izvoz), konec 19. st. začnejo pridelovati vaniljo, drugi izvozni produkt pa so klinčki in cimet. • Leta 1903 postanejo samostojna kolonija v okviru britanskega kraljestva. • Med prvo svetovno vojno Sejšeli preživljajo težke čase, ker ni pomorskega prometa (ni trgovine), med drugo svetovno vojno so baza za zaveznike (baza za gorivo). • Leta 1926 dobijo elektriko in telefon. • Po drugi svetovni vojni pismeni prebivalci dobijo volilno pravico (2.000 preb. od 36.000). BRITANSKO OBDOBJE •

15

Leta 1964 se oblikujeta dve stranki: Stranka enotnosti - Albert Rene (želi samostojnost) in Demokratska stranka - James Mancham (želi tesnejše sodelovanje z Britanci). Leta 1971 zgradijo mednarodno letališče in s tem postavijo turizem za glavno vejo gospodarstva.

SEJŠELI DANES •

Osamosvojitev leta 1976, ko razglasijo samostojnost. Postanejo republika. Predsednik postane Mancham, Rene pa predsednik vlade. • V 1970-ih so bili Sejšeli „kraj, ki ga je treba videti, igrišče za filmske zvezde in mednarodni jet set“. • Leta 1977 Rene izvede državni udar in postane predsednik države. Nova ustava določa socialistično enostrankarsko državo. • V 1980-ih je prišlo do vrste poskusov državnega udara proti predsedniku Renéju, od katerih je nekatere podprla Južna Afrika. • 1992 je spet uveden večstrankarski sistem. • Šele volitve 2020 prinesejo zmago opoziciji - Wavel Ramkalawan iz Nacionalne stranke. • Danes so Sejšeli država z nizko stopnjo brezposelnosti in dobrim življenjskim standardom. • Sejšeli so člani OZN, Afriške unije, Commonwealtha. • Sodobno piratstvo: Sejšeli so ključni udeleženec v boju proti piratstvu v Indijskem oceanu, ki so ga zagrešili somalski pirati. Mednarodni prispevki v obliki patruljnih čolnov, letal ali brezpilotnih letal so bili zagotovljeni za pomoč Sejšelom v boju proti piratstvu. GOSPODARSTVO Sejšeli veljajo za afriško državo z najvišjim GDP na prebivalca. Dosegajo skoraj 20 tisoč USD na prebivalca (2022). Največ delovne sile je zaposlene v storitvenem sektorju (74%), industriji (23%), ribištvu in kmetijstvu (3%). Država ima 3% stopnjo brezposelnosti. Sejšeli so se uspeli preleviti iz nekoč kmetijske skupnosti v tržno

16

gospodarstvo s prevladujočim storitvenim in javnim sektorjem ter osrednjo usmeritvijo v turizem. Filmske zvezde in kraljeve družine letujejo na otokih in tako prispevajo k popularnosti otokov. Turizem predstavlja najpomembnejšo gospodarsko panogo. Na drugem mestu je ribolov, zlasti ulov tun. Vlada skuša diverzificirati gospodarstvo, da ni preveč odvisno od zunanjih vplivov (npr. turizem), zato razvija tudi kmetijstvo, ribolov in finančni sektor (davčna oaza). Usmerili so se v pridobivanje nafte iz morja in plina na odprtem morju. Deluje v smeri privabljanja tujih investicij in privatizacije javnega sektorja. Aktivno sodelujejo v boju proti piratom v Indijskem oceanu – mednarodna skupnost jih je oskrbela z dodatnimi letali, patruljnimi čolni in droni (pirati iz Somalije). TURIZEM Turizem predstavlja 10% BDP in je najpomembnejša gospodarska panoga, ki prinaša 70% deviznih prihodkov. Država podpira naložbe zasebnega sektorja. Turizem nagovarja srednji, na privatnih otokih pa visoki cenovni razred gostov. Za lažjo dostopnost otokov je država zgradila mednarodno letališče na največjem otoku in ustanovila lokalno letalsko družbo Air Seychelles. Poleg tega imajo kar nekaj letališč na nekaterih manjših ali pa bolj oddaljenih otokih. Turizem je razvit predvsem na treh največjih otokih: Mahe, Praslin in La Digue. Na bolj odmaknjenih otokih spodbujajo in razvijajo ekološki turizem. Klub temu, da je turizem najpomembnejša veja gospodarstva, so zapisali v strategijo, da ne sme preveč ogrožati okolja. 150t turistov/leto je določena kot zgornja meja turistov, vendar so to številko presegli. Številko so sicer prilagodili na 200t turistov/leto, vendar so tudi to krepko presegli. Leta 2020 je Sejšele namreč obiskalo 130t turistov, pretežno iz Evrope, ostali pridejo iz Južne Afrike in Reuniona: leta 2013 jih je bilo 230t, v letu 2019 pa 360t.

17

RIBIŠTVO Sejšeli imajo razvito sodobno ribiško industrijo. Usmerjeni so predvsem v lov na tune, ki jih izvažajo večinoma v Evropo. Domači ulov pokrije vse domače potrebe po svežih ribah, kjer je riba dnevno na jedilniku, medtem ko je meso le občasno. Poleg tega so Sejšeli razširili ozemeljske vode na 200 morskih milj in od takrat dobivajo prihodke od sporazumov/dovoljenj za lov (EU in druge države). Vse bolj pomembno postaja pridelovanje morskih alg. KMETIJSTVO Na Sejšelih pridelajo le manjši del hrane, ki jo potrebujejo, tako da jo uvažajo 90%. Izjema je le nekaj sadja, zelenjave, perutnine, svinjine, piva, ruma. Poznajo majhne kmetije, kjer pridelujejo sadje in zelenjavo predvsem za domačo porabo (povrtnine, sadje: banane, avokado, mango, kokos) ter redijo prašiče in perutnino. Za izvoz pridelujejo kopro in cimet ter manjše količine eteričnih olj vanilije in citronke. INDUSTRIJA Najpomembnejša je živilska industrija, ki zajema izdelavo piva (Seybrew), ruma (Takamaka) in ribjih konzerv. PROMET Večji in bolj turistični otoki so dobro prepredeni s cestnim omrežjem (Mahe, Praslin). Železniškega prometa nimajo. Victoria je pomembno pristanišče in pomemben oskrbovalni center za velike in manjše ladje. Med otoki so vzpostavljene povezave s hitrimi ladjami in predstavljajo mestni promet. Sejšeli imajo mednarodno letališče, ki je le nekaj kilometrov oddaljeno od glavnega mesta Victorie. Poleg tega je iz Victorie možno poleteti na nekatere druge otoke in predvsem na bolj oddaljene otoke z nacionalno letalsko družbo Air Seychelles.

18

MAHE MAHE

Mahe je največji sejšelski otok. Meri približno 27 km v dolžino in 8 km v širino. Je najbolj naseljen s cca 90% celotnega prebivalstva predvsem na severnem in vzhodnem delu otoka. Prebivalstvo je v glavnem odvisno od turizma, v pristanišču Victoria je razvita ribiška industrija in industrija konzerviranja tunov. Mahe je hribovit otok, kjer najvišji vrh Morne Seychellois doseže 905 metrov nadmorske višine. Leži v narodnem parku Morne Seychellois. V gozdovih na otoku rastejo redke endemične rastline, ki jih najdemo le na Sejšelih, kot so ogroženo drevo meduz, mesojedke in številne edinstvene vrste orhidej. Po narodnem parku je speljanih veliko pohodnih poti. Otok ima razvito cestno omrežje in mednarodno letališče, ki ga z avtocesto povezuje z glavnim mestom Victorio. Otok Mahe so prvi obiskali Angleži v začetku 17. stoletja, vendar ga niso poselili. To so storili Francozi leta 1742. 1812 pa Mahe postane angleška kolonija, ki se osvobodi 1976. VICTORIA Je glavno in največje sejšelsko mesto. Leži na severovzhodnem delu otoka Mahe. Mesto je približno 8 km oddaljeno od mednarodnega letališča. Na eni strani mesto obdaja hribovje, na drugi morje. Nastalo je namreč v naravnem pristanišču. Prvo naselbino so ustanovili francoski koloni v 18. stoletju in jo poimenovali Naselbina, kasneje je postalo administrativni center britanske uprave. Angleži so Naselbino preimenovali v Viktorijo po kraljici Viktoriji v 19. stoletju. Danes je mesto poslovno in trgovsko središče, ki ima skupaj s predmestjem okoli 26 tisoč prebivalcev (po popisu 2020). Stari del mesta je zgrajen okrog ozkih ulic v elegantnem francoskem kolonialnem stilu, medtem ko je modernejši del bolj širok. Obdajajo ga parki z bugenvilijami, lilijami in drugimi tropskimi rastlinami. Ob mestu leži glavna luka (luka Victorija) od koder Sejšeli izvažajo

19

kokosovo olje, vanilijo, kokos in ribe. Poleg tega se v tem delu nahaja tudi predelovalna industrija (predelava rib v konzerve). Mesto ima univerzo, ki je bila ustanovljena leta 2009 (UniSey). Mestne znamenitosti: • Viktorijin stolp oziroma mali Ben (Little Big Ben): replika Malega Bena je bila postavljena leta 1903, da bi obeležili diamantni jubilej kraljice Viktorije leta 1897 (60 let vladanja). Mali Ben je bil odstranjen leta 2012 in obnovljen urni stolp je bil ponovno nameščen leta 2016. • Botanični vrtovi: so bili ustanovljeni leta 1901. Danes je Ministrstvo za okolje odgovorno za botanične vrtove in ima v njem svoj sedež. Glavni cilj vrtov je prispevati k nacionalnim prizadevanjem na področju okoljskega izobraževanja, ohranjanja rastlin, upravljanja krajine, pasivne rekreacije in ekoturizma. • Mestna tržnica: živahna tržnica, kjer domačini prodajajo ribe, sadje in zelenjavo, začimbe in spominke. • Anglikanska katedrala Sv Pavla: zgrajena 1859, večkrat obnovljena in razširjena. Zadnjič v letu 2004. • Katoliška cerkev: zgrajena v francoskem kolonialnem stilu v letu 1874. • Hindujski tempelj: edini hindujski tempelj na Sejšelih, zgrajen leta 1992. PRASLIN PRASLIN Praslin je drugi največji poseljeni sejšelski otok. Dolg je približno 12 km in širok 5,6 km. Leži severovzhodno od otoka Mahe in je od njega oddaljen 44 km. Na otoku živi približno 6 tisoč prebivalcev. Otok je manj hribovit od otoka Mahe, najvišji vrh sega 373 metrov nadmorske višine (Morne Azore). Praslin je znan kot turistična destinacija z več hoteli in kraji ter številnimi plažami. Otok je povezan z otokom Mahe s hitrimi ladjami, ima pa tudi manjše letališče in celo golf igrišče. Najbolj je znan po prelepih plažah in narodnem parku Valle de Mai, kjer uspeva endemična palma Coco de mer in njeni kokosi.

20

Otok je nekoč nudil zavetišče piratom in arabskim trgovcem. Leta 1768 se je preimenoval v Praslin v čast francoskemu diplomatu Césarju Gabrielu de Choiseulu, vojvodi de Praslinu.

VALLE DE MAI Nacionalni park je na seznamu UNESCO naravne dediščine in po mnenju nekaterih raziskovalcev naj bi predstavljal rajski vrt. Po tej zgodbi naj bi bila palma drevo spoznanja, njen plod pa prepovedan sadež (mnogi se temu oporekali, ker ima plod zelo trdo lupino in naj bi bilo nemogoče, da bi Eva zagrizla v tako trd plod). Park nudi spektakularne razglede in pravo pot v preteklost. Ko se sprehajamo po parku, si resnično lahko predstavljamo, kako so tu tekali dinozavri. Četrtino dreves v parku predstavljajo palme Coco de mer, ostale so druge endemične palme (stonoga, pepelkina, palmista). Palme naj bi razvile visoko steblo, da dinozavri niso osmukali listov. Mlade palme so najbrž razvile bodice zaradi naravnih sovražnikov. Ko piha, so velikanski palmini listi precej glasni, tako da je posebno doživetje sprehod po nacionalnem parku v vetrovnem vremenu. Povezan s palmami kot svojim življenjskim prostorom je tudi ostali živalski svet: sejšelska črna papiga (imenovana „enigmatična ptica“, ki se hrani s plodovi palm), sejšelski modri golob, sejšelski bulbul … Na palmah opazimo tigrastega kameleona, rjavega/bronastega ali zelenega gekona. Na tleh se plazijo plazilci, po drevesih skačejo žabe. Veliki polži se hranijo na palmah, palmini pajki spletajo svoje mreže. Park je bil nemoten pragozd do leta 1930. Območje je status naravnega rezervata dobilo leta 1966. Temu je sledila sprememba statusa v narodni park. Leta 1983 je bil nacionalni park Valle de Mai uvrščen na UNESCOv seznam kot območje svetovne naravne dediščine. COCO DE MER Palma Coco de mer uspeva le na Praslinu in Curieuse, čeprav je bila nekoč najbrž razširjena po več otokih. Palma zraste do višine 25–34 metrov. Ženska palma je nižja. Ima pahljačasto obliko z listi, dolgimi 7–10 metrov in širokimi 4,5 metra. Peclji listov so dolgi 4 metre. Plod palme Coco de mer je največji plod na svetu z največjim semenom.

21

Teža ploda lahko doseže do 42 kilogramov, v povprečju je težak 18-22 kilogramov. Palma živi od 200 do 400 let.

Moško drevo živi dalj časa, zaradi višine je primerno za opraševanje z vetrom. Žensko drevo, ki je nižje in nosi tudi ducat plodov/orehov, je tako zavarovano, da je veter ne polomi. Opraševanje je še vedno skrivnost. Veter najbrž pripomore, ni pa edini opraševalec. Tudi gekoni in ptiči pripomorejo k razmnoževanju. Legenda pravi, da se v vetrovnem vremenu moške palme ovijejo okoli ženskih palm. Prve orehe so najprej našli naplavljene na Maldivih. Bili so dragoceni, uporabljali so jih v medicinske namene, veljali pa so tudi za afrodiziak. Najbrž zaradi njihove oblike, ki spominja na ženske obline. Ker niso našli rastline, na katerih naj bi rasli orehi, so menili, da drevesa rastejo v morskih globinah. Od tod ime – morski kokos. Šele leta 1768 so odkrili palme na Praslinu, danes pa rastejo tudi na okoliških otokih. Danes je palma zaščiteno drevo. Vse so skrbno evidentirane in vsak plod je označen s številko. Prodaja orehov je namreč dovoljena le preko državne institucije, saj so iskan spominek, ki prinese kar nekaj denarja v državno blagajno. Ministrstvo za okolje torej skrbi, da se orehi izpraznijo in obdelajo za prodajo. Tako imajo popoln nadzor nad prodajo. Vsak oreh je oštevilčen in ima žig, ki priča o originalu, poleg tega se ob nakupu dobi dovoljenje za izvoz. LA DIGUE LA DIGUE La Digue je četrti največji poseljen otok med granitnimi otoki. V dolžino meri približno 10 km, v širino pa 5 km. Na otoku živi približno 3 tisoč prebivalcev, ki se pretežno ukvarjajo s turizmom. Večina turistov meni, da je to najlepši sejšelski otok. In res, s spektakularno obalo in prekrasnimi plažami predstavlja La Digue prelepo sceno za snemanje filmov in modnih prispevkov. Na otoku ni prometa, premikamo se s kolesi ali peš. Otok so leta 1789 prvič naselili francoski kolonisti iz Reuniona, ki so s seboj pripeljali afriške sužnje. Nekateri kolonisti so se vrnili v Francijo oziroma na Reunion, nekateri pa so ostali in njihovi potomci še vedno

22

živijo na otoku, skupaj s potomci pozneje osvobojenih sužnjev in azijskih priseljencev.

PLANTAŽA L‘UNION ESTATE Posestvo je bilo nekoč plantaža vanilije in kokosa. Ponuja edinstveno priložnost za spoznavanje kolonialne zgodovine Sejšelov, skupaj z nekaterimi najstarejšimi primeri francoske kolonialne arhitekture na otoku. Plantaža odraža čas, ko je bilo gojenje kokosa in vanilije glavni vir dohodka za otoške prebivalce. Do leta 1980 so tu dejansko gojili kokos na poljih, proizvajali pa so kopro, posušeno kokosovo meso, iz katerega se predeluje kokosovo olje. Preden je palmovo olje osvojilo svetovni trg, je bilo kokosovo olje tisto, ki se je pogosto uporabljalo v kuhinji. Tradicionalni mlin kopre z volom dopolnjuje kulturo otoka in nam ponuja priložnost, da vidimo nastajanje kopre in kokosovega olja. Na La Digue so gojili tudi vanilijo in na plantaži so zasajeni metrski nasadi vanilije. To je rastlina, ki se zaradi pomanjkanja naravnih opraševalcev/žuželk na otokih težko oprašuje. Na otoku se torej stroki vanilije poberejo le, če ljudje oprašujejo vsak cvet posebej. KOKOS Kokos je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu. Domnevno izvira iz otočij v jugozahodnem Tihem oceanu. Nudi vse, kar so nekoč potrebovali za življenje: zagotavlja hrano, vodo in gradbeni material (deblo, listje). Najbolj uspeva na peščenih ali celo zasoljenih tleh v bližini morske obale. Kokosovi orehi rastejo na palmah, ki dosežejo v višino do 30 metrov in imajo 5 metrov dolge liste. Od cvetenja do končne kalitve kokosovega oreha včasih traja tudi do 2 leti in pol. Dočaka lahko do 100 let, najbolj pa obrodi med 10 in 50 letom. Naenkrat lahko obrodi 75 orehov, ki so veliki kot otroška glava in tehtajo do 3 kilograme. Zrel kokosov oreh sestavlja trdna lupina, kokosovo meso in kokosova voda ali kokosovo mleko.

Meso sadeža se lahko posuši in to imenujemo kopra. Kopro se nato zmelje in tako proizvede kokosovo olje. Nekoč so mline za mletje kopre

23

poganjale živali, ponavadi govedo. Približno 35 kg kopre in 2 uri mletja proizvede eno vedro kokosovega olja.

Kokosovo olje krepi imunski sistem, deluje protivnetno, protivirusno in protibakterijsko, pomaga nadzorovati krvni sladkor in izločanje inzulina, pomaga pri izgradnji kosti in prispeva k močnim in zdravim zobem, povečuje energijo in vzdržljivost, deluje kot antioksidant, izboljšuje razmerje holesterola, podpira delovanje ščitnice, pri peki in cvrtju ne proizvaja transmaščob. Kokosovo olje se uporablja tudi v kozmetiki in sicer je dobro za suho kožo, preprečuje nastanek gub in starostnih peg. Poleg kokosovega olja se iz kokosa lahko proizvede kokosovo moko. Narejena je iz svežega kokosovega mesa. Kokos se izdolbe, meso se posuši in razmasti ter nato fino zmelje v prah, ki je po teksturi zelo podoben pšenični moki. Moka ima nizko vsebnost ogljikovih hidratov in visoko vsebnost vlaknin in ne vsebuje glutena. Je alternativa v peki, kuhanju in dober vir beljakovin. VANILIJA Vanilja je cenjena zaradi sladkega okusa ter prijetnega in izrazitega vonja, v veliki meri se uporablja za pripravo sladic in parfumov. Večina svetovne proizvodnje vanilje se nahaja v eni manjših regij otoka Madagaskar, gojijo pa jo tudi na sosednjem Reunionu, Komorih, Mavriciju in v Indoneziji. Vanilija izvira iz Mehike in sodi v družino orhidej. Na začetku so vanilijo uporabljali kot dišavo v templjih in v amuletih za srečo, kasneje pa kot aromo za hrano in pijačo. Azteki so jo uporabljali tudi kot plačilno sredstvo. Začeli so jo dodajati h kakavu. Do sredine 19. stoletja je bila Mehika glavna proizvajalka vanilje. Leta 1819 so francoski podjetniki pošiljali stroke vanilje na otoka Réunion in Mavricij v upanju, da jo bodo tam pridelali. Po letu 1841 ko je suženj Albius z Reuniona odkril, kako hitro ročno oprašiti cvetove, so stroki začeli uspevati. Kmalu so bile rastline poslane z Réuniona na Komorske otoke, Sejšele in Madagaskar, skupaj z navodili za njihovo opraševanje. Do leta 1898 so Madagaskar, Réunion in Komori proizvedli približno 80 % svetovne proizvodnje. Dandanes sta največji proizvajalki Madagaskar in Indonezija.

24

Za rast rastlina potrebuje sonce, toploto in vlago. Ima dolga mesnata stebla, ki za rast potrebuje oporo drevesa. Iz stebel poženejo zračne korenine, ki pričvrstijo rastlino na deblo bližnjega drevesa. Tako lahko zraste tudi do 50 metrov v višino. Cvetovi, značilni za orhideje se tvorijo v šopu. Zeleni, rumeni ali oranžni cvetovi se pojavijo spomladi, vendar šele ko rastlina dozori, običajno po nekaj letih (2 do 7 let). Vsak dan se odpre nov cvet v šopu in cveti le kratek čas. V tem času mora biti oprašen, drugače se plod ne razvije. Obdobje cvetenja traja približno dva meseca. V tem času se stroki vanilije razvijejo v bananam podobnem šopu, približno deset mesecev po oprašitvi. V posameznem stroku je več tisoč drobnih črnih semen, za obiranje pa je strok zrel, ko porumeni. Vanilija cveti vsako pomlad in brez ročnega opraševanja cvetovi ovenijo in odpadejo in strok vanilije ne more rasti. Vsak cvet je treba ročno oprašiti v 12 urah po odprtju. V naravi so edini organizmi, za katere so kdaj opazili, da prenašajo cvetni prah vanilije, čebele orhideje iz rodu Eulaema. Celo znotraj območja orhidejnih čebel imajo divje orhideje vanilije le 1 % možnosti za uspešno oprašitev. Posledično se vsa današnja vanilija oprašuje ročno. Z majhnim drobcem lesa ali steblom trave dvignemo rostelum ali pomaknemo loputo navzgor, tako da previsni prašnik pritisnemo na pestič in se trta samoopraši. Na splošno se na dan odpre en cvet na socvetje, tako da lahko socvetje cveti več kot 20 dni. Plodovi potrebujejo pet do šest tednov, da se razvijejo, vendar približno šest mesecev, da dozorijo. Posledica prekomernega opraševanja so bolezni in slabša kakovost. Rastlina rodi od 12 do 14 let. Če je sadež daljši od 15 cm, je plod prve kakovosti. Največji sadeži, med 16 cm in do 21 cm, so običajno rezervirani za gurmanski trg vanilje, za prodajo vrhunskim kuharjem in restavracijam. Če so plodovi dolgi od 10 do 15 cm, spadajo stroki v drugo kakovostno kategorijo, plodovi, krajši od 10 cm pa v tretjo kakovostno kategorijo. Vsak sadež vsebuje na tisoče drobnih semen črne vanilje. Pet let stara rastlina lahko proizvede med 1,5 in 3 kg strokov, ta pridelek pa se lahko po nekaj letih poveča na 6 kg. Surovi stroki so neuporabni, ker ne vsebujejo arome. Potem ko so dozoreli na rastlini, jih je potrebno posušiti in fermentirati. Prvi del tega postopka poteka na soncu, drugi del pa na temnem in zračnem prostoru da razvije aromo.

25

Obstajajo tri glavne tržne priprave naravne vanilje: • celi stroki, • prašek (zemeljski strok, čist ali zmešan s sladkorjem, škrobom ali ostalimi sestavinami), • ekstrakt (alkoholna raztopina). ŽELVE VELIKANKE/ALDABRA ŽELVE Izvirajo iz atola Aldabra na Sejšelih, ki jim z bujno vegetacijo, sladkovodnimi ribniki in peščenimi plažami nudijo popoln življenjski prostor. Ocenjuje se, da atol trenutno naseljuje približno 150.000 želv, zaradi česar je to dom največje populacije orjaških želv na svetu, ki sodijo med največje. Oklep je rjav in kupolast. Želve imajo močne noge, ki nosijo težko telo. Zelo dolg vrat jim omogoča, da dosežejo veje in listje do 1m visoko. Želvaki so težki tudi do 250 kg, ženske so manjše in lažje (do 159 kg). Želve dosežejo visoko starost: 150-200 let. Njihov počasen metabolizem in sposobnost shranjevanja maščob in vode v telesu prispevata k njihovi daljši življenjski dobi. Prehranjujejo se z rastlinjem in sadjem. Močne čeljusti jim omogočajo, da se prehranjujejo z žilavim in vlaknatim rastlinskim materialom. Zanimivo je, da igrajo ključno vlogo pri razširjanju semen, saj se semena, ki jih zaužijejo, pogosto izločijo nedotaknjena, kar pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost atola. Želve imajo omejene plavalne sposobnosti. Zaradi težkega telesa in kratkih okončin so počasne in neučinkovite plavalke v primerjavi z drugimi vodnimi bitji. Pri plavanju iztegnejo vrat in držijo glavo nad vodo, kar jim omogoča dihanje. Njihova primarna uporaba plavanja je prečkanje majhnih vodnih površin ali doseganje virov hrane iz vode. Ljudje so nekoč močno izkoriščali orjaške želve Aldabra, kar je povzročilo znaten upad njihove populacije. Vendar so prizadevanja za ohranitev in zaščitni ukrepi omogočili vrsti, da si je izjemno opomogla. Danes jih Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) uvršča med ranljive. Vzpostavitev zavarovanih območij in izvajanje rejskih programov sta imela ključno vlogo pri njihovem ohranjanju.

26

HRANA IN PIJAČA Sejšelska hrana je posledica sejšelske zgodovine in geografije, kjer so Britanci, Francozi, Indijci, Afričani, Kitajci in Španci pustili svoj pečat na receptih. Pri kuhi se uporablja kokosovo mleko in začimbe kot so limonska trava, koriander, ingver in tamarind. Na krožniku se bo velikokrat znašel mesni (piščančji ali goveji) kari ali ribji kari z rižem. Kuhinja je bogata z morsko hrano, uporablja se veliko tropskih začimb. Glavni vir prehrane je bilo vedno morje, živinoreja nikoli ni bila razvita, ker je bilo malo zemlje. Živali so redili le za domače potrebe: predvsem kokoši, nekaj malega tudi goveda. Riba je na krožniku vsak dan, ostalo meso pa le ob nedeljah in praznikih. HRANA Ribe praviloma ponudijo s kuhanim rižem. Pripravljajo jih na žaru ali pa jih skuhajo na pari, zavite v bananine liste. So največji porabniki rib na prebivalca na svetu. Riževim jedem dodajajo kari, ki mu dodajo česen, čebulo, ingver, čili … Pogosta hrana je še sadje (kokos, mango, kruhovec). Nekateri prebivalci jedo tudi sadne netopirje. Na Sejšelih najbolj pogosto jemo: • Riba na žaru (Pwason Griye (Grilled Fish): ponudijo jo v restavracijah, lokalnih tržnicah, na ulicah ali na plažah. Najraje imajo red snaper (rdeči hlastač). Ponavadi ribo močno začinijo. • Omaka s klobaso (Rougay Sois, Sausage Rougay): tipična kreolska jed: omaka s klobaso, paradižnikom, čebulo, česnom in začimbami: čilijem, ingverjem, črnim poprom. • Dimljena hobotnica v solati (Salad Zourit and Pwason Fimen, Octopus & Smoked Fish Salad). • Kari s hobotnico (Kari Koko Zourit, Octopus Cury): povadi ga pripravljajo na porokah ali ob večjih praznikih: hobotnico narežejo na majhne koščke in jo počasi pokuhajo v kokosovem mleku. Dodajo začimbe: česen, liste curryja, cimet, svež ingver, žafran, masalo, kurkumo, vroči čili in seveda curry v prahu. Jed ponudijo z rižem in papajinim čatnijem.

27

• Ribje kroglice s kruhovcem (Boulet Pwason ek Friyapen, Breadfruit Fish Balls): kruhovec stlačijo in dodajo ribe, zelišča in začimbe. Naredijo kroglice in jih ocvrejo v olju. Postrežejo z rižem in jabolčnim čatnijem. • Slane ribe (Pwason Sale, Salt Fish): jed izhaja iz časov, ko še ni bilo hladilnikov in je sol služila kot konzervans. Ribe pokrijejo s soljo in izpostavijo soncu, da se posušijo. Pred kuhanjem se ribo namoči in tako odstrani odvečno sol. Uporablja se v številnih tipičnih sejšelskih receptih, vključno z Rougayjem ali curryjem. • Pečen kruhovec (Roasted Breadfruit): kruhovec je pečen na žerjavici. Ko je kruhovec dovolj črn, ga odprete in jeste s soljo in poprom. V restavracijah ga postrežejo z omako ali čatnijem. • Kari s palamido (Kari Bonit, Bonito Curry): kose dimljene palamide začinijo s karijem, čilijem, kardamomom, poprom, kurkumo. Jed je zelo pikantna. • Ladob (Banana in Coconut Milk): lahko mu rečemo nacionalna sladica. Na Sejšelih poznajo 24 vrst banan. Banano damo v sladkano kokosovo mleko in kuhamo dokler se ne zgosti. • Netopirjev kari (Bat Curry): omaka s sadnim netopirjem. Čeprav v pogovoru z lokalnim prebivalstvom ugotovite, da pravzaprav le redki jejo sadne netopirje. Sejšelci prisegajo na ribje jedi. PIJAČA Domačini in turisti zelo radi pijemo kokosovo vodo. Dobrodošla je v vročih dnevih, ker vsebuje številne minerale in vitamine. Poleg kokosove vode potniki uživamo predvsem v pitju svežih sadnih sokov. Otoki so bogati s sadjem in zato pripravljajo sokove iz npr. papaje, manga, pasijonke, melone, ananasa, pomaranč, banan. Med alkoholnimi pijačami je najbolj priljubljen rum, ki ga pridelujejo na otoku (Takamaka) in pa lokalno pivo (Seybrew). Popijejo tudi veliko črnega čaja, ki ga pridelujejo na otoku. Popularni pa so zeliščni čaji (npr. čaj limonine trave ...). Čaj močno sladkajo.

28