Oskarjevi Maldivi

redinske kulture. »The Maldives Mystery« je knjiga, ki jo je Heyerdahl napisal o svojih raziskavah na Maldivih in predstavlja kroniko časa pred muslimanske zgodovine otokov. Drugi val poselitve se je začel okoli leta 500 pr.n.št.. Ta sklep temelji na ustreznih podobnostih v kulturi in jeziku. Prvi prebivalci so bili dravidsko govoreči iz južne Indije, sledili pa so jim indoevropsko govoreči Sinhalci s Šrilanke. Primerjalne študije maldivijskega ustnega jezikovnega in kulturnega izročila povezujejo prve naseljence z ljudstvom Giraavaru, ki je omenjeno v ljudskih legendah in lokalni folklori. Ti prebivalci niso pustili za seboj veliko artefaktov. Njihove stavbe so bile verjetno grajene iz lesa, palmovih listov in drugih pokvarljivih materialov, ki so zaradi soli in vetra hitro propadli. Ohranila pa se je legenda: Po legendi naj bi pred davnimi časi na otoke prišla princ in princesa s Šrilanke. Prebivalci so ju povabili, da ostaneta in postaneta vladarja otoka Raa. Kasneje sta se vladar in njegova žena naselila v kraju Male z dovoljenjem ljudstva Giraavaru. Danes je privržence plemena Giraavaru še vedno moč prepoznati po oblačilih in laseh. Njihov najbolj izrazit in prepoznaven predmet so bile ogrlice iz drobnih modrih kroglic, ki so jih nosili. V času gradnje letališča so se bili prisiljeni preseliti v mesto Male v okrožje Maafanu. Rečeno je bilo, da je ljudstvo Giraavaru vedno vodila ženska. Matriarhalna tradicija se je nadaljevala tudi po tem, ko se je na otokih uveljavil islam. V času sultanov je zgodovina zabeležila štiri obdobja maldivijskih sultank, ki so vladale od 14. do 16.stoletja. Otoki ležijo na pomembni trgovski poti skozi Indijski ocean, zato so sem prihajali pomorščaki, trgovci in brodolomci afriškega, arabskega, evropskega in malezijskega porekla. Potovali so iz severa Evrope in Sredozemlja do Kitajske. Domačini so trgovali s kokosovimi orehi, posušenimi ribami, predvsem pa z dragocenimi školjkami. Maldivijci so imeli monopol za pridobivanje posebne vrste morskega polža - školjke kavri, ki izvira iz Indijskega oceana. Uporabljali so ga kot plačilno sredstvo v Afriki, na Kitajskem in v Indiji. Našli so jih tudi na severu Norveške. Kasneje so kavri školjke uporabljali za nakit ter za okrasne in obredne predmete. Školjka ima porcelanast sijaj (zato se imenuje tudi porcelanka), je jajčaste oblike in v dolžino meri od 5mm do 19cm.

21