Oskarjevi Maldivi

Oskarjevi

Maldivi

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO OSKARJEVI MALDIVI.....................................................................................................................1 SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................5 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 5 RELIEF ...............................................................................................................................................................5 VODOVJE ........................................................................................................................................................6 PREBIVALSTVO ............................................................................................................................................6 RASTLINSTVO ..............................................................................................................................................7 ŽIVALSTVO ....................................................................................................................................................8 PODNEBJE..................................................................................................................................... 10 MALDIVOM GROZI IZUMRTJE ............................................................................................................11 POMEN KORALNIH GREBENOV .........................................................................................................11 GOSPODARSTVO. ........................................................................................................................ 12 RIBOLOV .......................................................................................................................................................13 TURIZEM .......................................................................................................................................................13 LADJARSTVO ..............................................................................................................................................14 INDUSTRIJA .................................................................................................................................................14 KMETIJSTVO ...............................................................................................................................................15 INFRASTRUKTURA ...................................................................................................................................15 ENERGIJA ......................................................................................................................................................16 USTAVNI OKVIR............................................................................................................................16 ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE...................................................................................................16 IZOBRAZBA................................................................................................................................... 17 JEZIK............................................................................................................................................... 18 RELIGIJA. .......................................................................................................................................20 ZGODOVINA..................................................................................................................................20 ZGODOVINA POSELITVE.......................................................................................................................20 PRIHOD ISLAMA ......................................................................................................................................22 KOLONIALNA ZGODOVINA ................................................................................................................22 2. SVETOVNA VOJNA .............................................................................................................................23 MODERNA DRŽAVA ...............................................................................................................................23 MALE - PRESTOLNICA MALDIVOV............................................................................................25 ZNAMENITOSTI .........................................................................................................................................26 POTAPLJANJE & SNORKLANJE..................................................................................................28 RIBOLOV. .......................................................................................................................................28

SURFANJE......................................................................................................................................28 PODVODNI SVET MALDIVOV.....................................................................................................28 MORSKI PSI DOJILJE ALI SESAČI .......................................................................................................29 MORSKI PSI KITOVCI ...............................................................................................................................29 MANTE IN SKATI ........................................................................................................................................30 ŽELVE ..............................................................................................................................................................30 DELFINI ..........................................................................................................................................................30 GREBENSKE RIBE .......................................................................................................................................31 SVET KORAL ................................................................................................................................................32 RAKI VSEH VRST ........................................................................................................................................32 MORSKE VETRNICE ..................................................................................................................................32 MORSKE ZVEZDE ......................................................................................................................................33 MALDIVIJSKA KUHINJA..............................................................................................................33 PRIGRIZKI. .....................................................................................................................................................33 JUHA............................................................................................................................................................... 34 SOLATA .........................................................................................................................................................34 GLAVNE JEDI ...............................................................................................................................................35 SLADICE ........................................................................................................................................................35 PIJAČE ............................................................................................................................................................37 BIVANJE NA LOKALNIH OTOKIH...............................................................................................37 OTOK MAFUSHI .........................................................................................................................................37 OTOK GURAIDHOO .................................................................................................................................38 OTOK HURAA .............................................................................................................................................38 OTOK FULIDHO .........................................................................................................................................38 OTOK UTHEMUU ......................................................................................................................................38 OTOK FEYDHOO .......................................................................................................................................39 OTOK VELIGANDU ...................................................................................................................................39 OTOK DHANGETHI ..................................................................................................................................39 OTOK MAAMIGILIA .................................................................................................................................39 OTOK DHIGURAH ....................................................................................................................................40 OTOK ULKUHAS .......................................................................................................................................40 OTOK RASDHOO .....................................................................................................................................40 OTOK THODDOO ....................................................................................................................................40

4

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Maldivi DAN NEODVISNOSTI: 26. julij 1965 DRŽAVNI SIMBOL: Polmesec DRŽAVNA HIMNA: Gaumee Salaam POVRŠINA: 298 km², dolžina 840 km, širina 130 km LEGA: V Indijskem oceanu JZ od Indije in Šrilanke

PREBIVALSTVO: 521.457 GLAVNO MESTO: Male RELIGIJA: Sunitski islam URADNI JEZIK: Maldivijski divehi DENARNA ENOTA: Maldivijska rupija (rufiyaa), MVR ali Rf, ki je razdeljena na 100 laarjev MEDNARODNA KLICNA KODA: +960 ZASTAVA MALDIVOV: Rdeča barva simbolizira kri naroda, ki se je žrtvoval za domovino. Zelena barva pomeni življenje, napredek,

blaginjo. Bela barva predstavlja mir in polmesec, vero islam. NAJVIŠJA TOČKA: 2,4 m na otoku Wilingili na atolu Addu NAJNIŽJA TOČKA: 0m - Indijski ocean ČASOVNI PAS: UTC+4 GEOGRAFIJA RELIEF:

Maldivi so otočje v Indijskem oceanu in merijo 298km². Skupna obala je dolga 644km. Maldivi so druga najmanjša država v Aziji za Macom. Državo sestavlja niz 26 nizkih atolov. Beseda atol prihaja iz maldivijskega jezika »Atholhu« in označuje greben v morju v obliki obroča. Predpostavlja se, da so atoli nastali na 2.500km dolgem podvodnem vulkanskem pogorju Chagos Laccadive. Ugasli podvodni vulkanski otoki so postali domovanje številnih morskih bitij, tudi koral. Korale okoli otokov so oblikovale obrežne koralne grebene. Ti so se nato širili

5

od obale otoka navzven, otok pa je zaradi teže kamenja in koralnega grebena počasi tonil v morje. Obrežni grebeni koral so prerastli v pregradne grebene. Ko so otoki potonili v morje, so okoli ostali koralni venci z laguno na sredini. Takšna formacija koralnih otokov se imenuje atol. Za razliko od drugih otokov, imajo atoli obročasto obliko, ker se oblikujejo okoli pogreznjenega vulkanskega otoka. Ta izvor je odkril naravoslovec Charles Darvin. Na atolih je skupaj 1190 otokov. Okoli 200 jih je poseljenih. Otoki potekajo v smeri S-J. Na južnem delu sta dva odprta prehoda, ki omogočata varno plovbo ladij s strani oceana v teritorialne vode Maldivov. Maldivi nimajo hribov, ampak peščene sipine. Na atolu Addu oz. otoku Vilingili se nahaja najvišja vzpetina Vilingili, ki je visoka 2,4m. Maldivi so najnižje ležeča država na svetu. Značilne in priljubljene na Maldivih so peščene plitvine, ki jih imenujemo sandbank. Upravne enote: Zaradi lažjega upravljanja, je vlada atole organizirala v 21 upravnih enot. Skupaj tvorijo 8 regij, oblikovanih po načelu geografske bližine. Otoški poglavarji, ki jih imenuje vlada urejajo in nadzirajo lokalne zadeve. Nadzor celotnega atola, pa je v rokah uradnika atola. Največji otok je Gan, ki pripada atolu Addu. VODOVJE: Na otokih se pitna voda tradicionalno pridobiva iz vodnjakov sladkovodne leče. Redkeje se zbira tudi deževnica. Tretji način pridobivanja pitne vode je razsoljevanje. Voda se razsoljuje na otokih, kjer so večji turistični kompleksi. Sladka voda lebdi v plasti znani kot »Herzbergova leča« nad morsko vodo, ki prežema apnenčasti in koralni pesek atolov. Podtalnica te leče nastane izključno zaradi padavin. Sladka voda je lažja od slane, zato Herzbergova leča lebdi na slani vodi kot debelo oko. Sladkovodne leče nastajajo samo na otokih in atolih z vlažnim tropskim podnebjem. Zaradi vedno večje potrebe po pitni vodi se te leče hitro krčijo. Kljub močnemu deževju vode hitro zapustijo peščeno in krhko prst. Maldivi nimajo rek, je pa mogoče najti na nekaterih otokih jezera in močvirja.

6

PREBIVALSTVO: Po popisu iz leta 2021 imajo Maldivi 521.457 prebivalcev. Južni otoki so bolj gosto naseljeni kot severni. S 1.738 prebivalcev na km² so Maldivi ena najgosteje poseljenih držav na svetu. Najbolj je prebivalstvo skoncentrirano v glavnem mestu Male, kjer živi več kot tretjina vseh Maldivijcev. Jedro družbenega življenja je družina. Tradicionalno je moški glava družine. Kljub možnosti poligamije, ima večina moških le eno ženo, od katere se zlahka ločijo. Maldivi so ena izmed islamskih držav z najvišjo stopnjo ločitev na svetu in ni redko srečati ljudi, ki so poročeni že četrtič ali petič. Stopnja rodnosti je nekoliko višja od svetovnega povprečja. Več kot 1/5 prebivalstva je mlajša od 15 let. Pričakovana življenjska doba je 79 let za moške in 81 let za ženske. Etnična sestava: 98,5% je Maldivijcev, 0,7% Sinhalezijcev in drugi. Sestava prebivalstva je posledica tega, da so se v preteklosti različna ljudstva naseljevala na otoke. Analiza DNK ima potencial za razkrivanje genetskih podpisov. Širok razpon haploskupin pri Maldivijcih kaže na raznolik izvor. Kljub temu pa so geni precej podobni tistim, ki jih najdemo v državah Indije, Šrilanke in Pakistana. RASTLINSTVO: Rastlinstvo se razlikuje po otokih. Naseljeni otoki imajo majhne nasade zelenjave in sadja, različne vrste palm, grmov in mangrov. Maldivijci imajo zelo majhno površino gozda, vendar so ti zelo dragoceni. Gozdovi delujejo kot bio ščiti, ki pomagajo ohraniti lokalno biotsko raznovrstnost. Nacionalno drevo Maldivov je kokos. Znanstveno ime za kokos je Cocos nucifera. Zgodnji španski raziskovalci so mu rekli coco, kar pomeni »opičji obraz«, saj so tri zareze na kosmatem orehu podobne glavi opice. Kokosova palma velja za zelo koristno drevo in je domačinom pomagala preživeti v najtežjih razmerah. Skozi čas so se naučili uporabiti vse, kar palma ima. Zagotavlja hrano, vodo, vlaknine in gradbeni material. Zaradi zdravilnih učinkov se veliko uporablja v tradicionalni medicini: za obolelo kožo, zdravljenje zob, las, diabetesa ... Kokosove korenine imajo diuretične lastnosti. Iz kokosovega olja pa lahko naredijo milo, detergent in šampon. Kokosov sadež je vir hrane za ljudi in predstavlja

7

enega od temeljev maldivijske kuhinje. Kokosova moka je narejena iz kokosovega mesa in ima nizko vsebnost ogljikovih hidratov, visoko vsebnost vlaknin in ne vsebuje glutena. Tudi kokosova voda je izredno dragocena za ljudi, saj deluje razstrupljevalno in nase veže strupe ter čisti prebavne poti. Poleg razkisanja telesa ima sposobnost hlajenja, kar je še posebej dobrodošlo v vročih dnevih. Je odličen izotonik in vsebuje številne minerale in vitamine. Les palme se uporablja za gradnjo čolnov, hiš, konstrukcij in pohištva. Palmovi listi se uporabljajo za izdelavo prtljažnikov, torb, košar, vrvi, pokrival ter kot gradbeni material za strehe hiš zaradi svoje vodo odbojne površine. Lahkotno pohištvo se lahko naredi iz reber palmovih listov. Palmov papir je bil vedno eden pomembnejših pisalnih materialov. Tudi v simboliki najdemo palmo. Palmina veja sodi med najstarejše znane verske rastlinske simbole. Simboli so bili najdeni pri Sumercih in Asircih v Mezopotamiji, v egipčanski umetnosti, grški antiki, judovstvu in v krščanstvu, kjer palmin list predstavlja simbol večnega življenja oz. zmago duha nad telesom. Znano je, da so kokosove palme avtotrofne, saj lahko s fotosintezo proizvajajo lastno hrano s pomočjo svetlobe, vode in ogljikovega dioksida. S tem procesom so palme sposobne proizvesti glukozo, s katero se prehranjujejo in razmnožujejo. Palme lahko uspevajo v različnih tleh, od grobega peska do ilovnate prsti. Prenesejo alkalna tla s pH8 ali kisla tla s pH4,5 ali več. ŽIVALSTVO: Kopensko živalstvo na Maldivih je skromno. Tukaj živijo: Achatina (tropski kopenski polž), rak puščavnik, maldivijski sadni netopir (Pteropus giganteus ariel) in volčja kača (domačini jo imenujejo Nannugathi), ki se je ni treba bati. Edini domači sesalec je nočna maldivijska leteča lisica. Drugi sesalci, kot so podgane in miši, so na otoke prispeli z ladjami. Med plazilci je najpogostejši azijski hišni gekon, ki se ponoči rad prikrade v sobe. Je popolnoma neškodljiv, je učinkovit uničevalec žuželk in najbolje ga je pustiti tam, kjer je. Na večini otokov srečamo različne vrste ptic. Na otokih se nahaja od 120 do 140 različnih vrst. Veliko teh ptic so ptice selivke, ki so jih močni vetrovi odnesli in so obtičale na otokih.

8

Vidna vrsta je črni krokar iz družine vranov, imenovan Kaalhu. Mornarji so te živali nekdaj vzeli na ladje in jih izpustili, ko so mislili, da v bližini vidijo otok. Če so krokarji brezciljno letali naokoli in se po kratkem času vrnili, ni bilo zemlje v bližini. Če pa je bilo v bližini kopno, so leteli naravnost k njemu. Ladja jim je nato sledila in našla pot do kopnega. Krokar sodi med najbolj inteligentne ptice in je tesno povezan tudi s človeško civilizacijo. Kjer živi krokar, vidimo tudi kukavico ali Koel. Svoja jajčeca odlaga v krokarska gnezda. Ima zelen kljun in črno-rjavo perje. Obvladuje širok repertoar izjemnih tonov, ki napolnijo zrak zgodaj zjutraj. Eden najbolj pogosto videnih ptičev na Maldivih je čaplja, ki se sprehaja ob obali. Med 13 različnimi vrstami je najpogostejša velika siva čaplja. Zanimiva je tudi beloprsa vodna kokoš ali Kanbili. Je manjše rasti, temno skrilasto sive barve z belkastim obrazom, vratom in oprsjem. Kljun in noge so rumene barve. Vodne kokoši pogosteje slišimo kot vidimo. Njihovi klici so edinstveni in jih je težko opisati. Če sredi noči slišite renčanje piščancev, je verjetno, da gre za klice teh ptic. Med morskimi pticami vidimo galebe in čigre. Na Maldivih živijo tudi ose, metulji in komarji. Ščurki so stalni gostje v sobah, velik pajek pa se izogiba stika s človekom in ga bomo zato redko videli. Na Maldivih ni strupenih kač ali žuželk nevarnih za ljudi. Zanimivo je tudi to, da na Maldivih psi niso dovoljeni. Ta zakon je posledica tega, da je islam edina državna vera in v islamu namreč pes, tako kot prašič, velja za nečisto žival. So pa dovoljene mačke. Prerok Mohamed je še posebej cenil mačke, zato lahko na Maldivih prav lepo živijo žametne tačke. Podvodni svet je neprimerljivo bogatejši. Na stotine velikanskih živih koralnih ekosistemov vsebuje približno 200 vrst koral, več kot 1.000 vrst rib, 259 vrst rakov in do 500 vrst mehkužcev in iglokožcev. Ožine med atoli so obilno posejane s planktonom, zato se tukaj zadržujejo različne vrste kitov, prav tako pa tudi morski psi, delfini, skati, mante in morske želve. Med priljubljene tropske grebenske ribe spadajo: angelske ribe, netopirnice, ribe igle, kirurgi, papige, metulji ... Tukaj živi tudi nemo ribica ali riba klovn. Klovni so ena izmed redkih vrst rib, ki se lahko razmnožujejo v ujetništvu, zato sodijo med priljubljene morske akvarijske ribice.

9

Pomembno je, da z morskega dna nič ne pobiramo. Še posebej ne z golimi rokami. Nevarnost so lahko morski ježki, murene, morske zvezde, meduze, strupene korale in kopica drugih bitij, ki zgledajo kot kamen. Kadar plavamo ob koralah, je dobro imeti obute kopalne čevlje. Če imamo plavutke, bodimo pozorni, da z njimi ne poškodujemo koral. Po sončnem zahodu se ne kopamo v morju. PODNEBJE Tropsko, ekvatorialno, vroče, vlažno. Maldivi se nahajajo v bližini ekvatorja, zato ima veter velik vpliv na vreme. Vreme na Maldivih ima dva vetrova - monsuna: • suh SV monsun (od oktobra do maja), • deževen JZ monsun (od junija do septembra). Temperatura zraka se skozi vse leto giblje med 24 in 33 °C. Stopnja vlažnosti je 74 – 80%. Čeprav je vlažnost razmeroma visoka, stalen vetrič pomaga ohraniti gibanje zraka, da ni prevroče. Hude nevihte in cunami so izredno redki. Zadnji je bil leta 2004. Med letom pade med 1.800 in 2.500 mm padavin. Temperatura vode čez leto je med 22 in 27°C. Karakteristika ekvatorialnega pasu: južni del Maldivov prečka črta ekvator. Ob ekvatorju sončni žarki pravokotno padajo na Zemljo, zato je sončno sevanje bolj močno in nas lahko prej opeče, kot npr. v Sredozemlju. Čeprav ultravijoličnega sevanja ne moremo videti ali čutiti, je pomembno, da se zavedamo njegove moči in težav zaradi opečene kože. Na Maldivih je priporočljivo uporabljati sončno kremo z visokim UV faktorjem in majico z UV zaščito. Prav pa je tudi, da vemo, da sonce spada med energije narave, ki ob pravi prisotnosti vpliva na nas izrazito zdravilno in podporno. Sonce skrbi za našo toploto, in skozi kožo prečiščuje telo. Omogoča nam dovolj vitamina D, ki ga telo ustvari s pomočjo UV svetlobe. Pomaga nam k dvigovanju zavesti in polni naša naravna skladišča energije. Ena od značilnosti ekvatorialnega pasu je kratkotrajnost mraka, hitrost prehoda iz dneva v noč in obratno. Še posebej so ti kontrasti vidni zjutraj. Jutra na Maldivih so objeta v romantiko, ki jo pričara mati narava. Najprej tišino in temo pretrga kakšen ptičji krik, ki nakazuje, da se bo na vzhodu pojavil utrinek jutranje zarje. Malo zatem se slišijo svojevrstni

10

kriki drugih živali, nato pa se začne svetliti. Ko se prikaže rob sonca, se listi prekrijejo s svetlečimi biseri nočne rose in vsa narava se prebudi v življenje.

MALDIVOM GROZI IZUMRTJE: Vpliv podnebnih sprememb ima močne posledice za Maldive. Po napovedih naj bi bili Maldivi prva država, ki bo popolnoma potonila v ocean. Otokom grozijo kar tri nevarnosti. Prva je naraščanje vode, ki bi lahko preplavila nekatere otoke, druga so spremenjeni vremenski vzorci, kot so monsuni, tropske nevihte, cunami ter tretja nevarnost beljenje koral. Za vlado je zelo pomembna skrb za okolje in spoštovanje mednarodnega sporazuma za zmanjševanje emisij. Maldivi so prva podpisnica Kjotskega protokola, ki je začel veljati leta 2005. Vlada pošilja na vse konference o podnebnih spremembah velike delegacije, ki si prizadevajo za to, da industrijsko razvite dežele, ne bi izvrševale pritisk na spremembo Kjotskega sporazuma. POMEN KORALNIH GREBENOV: Koralni grebeni sestavljajo bistvo in neprimerljivo lepoto otoškega kraljestva. Poleg tega otoke varujejo pred cunamijem. Grebeni delujejo kot valobran in lahko narastejo, če se gladina morja dvigne. Pustošenje, ki ga je leta 2004 povzročil cunami, je bilo najmanjše tam, kjer so bili koralni grebeni nedotaknjeni in so tvorili varovalni zid. Koralni grebeni so danes ogroženi zaradi podnebnih sprememb. Največja bolezen koralnih grebenov je beljenje koral. Beljenje koral: Korale so živi organizmi. Spadajo med ožigalkarje in se naseljujejo na apnenčasta tla, kjer živijo v sožitju z algami zooksantelami. Korale so odvisne od alg, saj jim te dajejo hranila, korale pa algam posredujejo ogljikov dioksid in anorganske snovi. Alge so v veliki meri odgovorne tudi za barvo koral. Pod stresom lahko korale prekinejo odnos sožitja in izključijo alge iz svojih struktur, kar vodi do svetlejšega ali popolnoma belega videza, iz česar izhaja tudi ime procesa. V tem primeru postane skelet izpostavljen, kar vodi do umiranja koral.

11

Beljenje koral je stresni odziv koral na različne faktorje: • Temperaturno nihanje vode, ki je glavni vzrok za beljenje koral. • Pomanjkanje kisika, ki je povzročen z naraščanjem živalskega planktona, kar je rezultat prevelikega lova rib. • Povišano sončno sevanje in ultravijolično valovanje svetlobe. • Spremembe v kemijski sestavi vode, zaradi upadanja pH. • Bakterijske okužbe. • Herbicidi. • Zvišanje morske gladine. • Cianidni ulov (lovljenje živih rib predvsem za akvarije). • Mineralni prah iz Afrike. • Sredstva za zaščito pred soncem. GOSPODARSTVO Po definiciji mednarodnega denarnega sklada (IMF) so Maldivi zaradi svoje gospodarske uspešnosti med državami v razvoju. Gospodarstvo Maldivov je od leta 1975 hitro rastlo in doseglo izjemen socialno ekonomski napredek ter zmanjšanje revščine. Ribolov je tradicionalna osnova gospodarstva, turizem pa glavni vir BDP-a. Z izjemo kokosa in tune se 90% prehrambnih izdelkov uvozi. Visoka potreba po uvozu je posledica velikega povpraševanja turističnega sektorja in pomanjkanje primernosti tal za kmetovanje. Cilj vlade je zmanjšati ranljivost gospodinjstev, katerih preživetje je odvisno od malega kmetijstva in predelave rib. Pomembne gospodarske panoge so: ribolov, turizem, ladjarstvo, ladijski promet, kmetijstvo, industrija. Glavni izvoz: ribe, kokos. Glavni uvoz: potrošniško blago, kot so hrana, tekstil, zdravila, stroji in druga oprema, naftni derivati. Struktura zaposlenih: Hitra rast turističnega sektorja je pustila pečat na trgu dela, ki se je preselil iz kmetijskega v storitveni sektor. Ker so podjetja zahtevala vse večji delež delovne sile, se je znatno povečala stopnja žensk v zaposlovanju. Danes je polovica vseh zaposlenih v

12

javnem sektorju žensk, kar je nenavadno za muslimanski svet. Temu dejstvu botruje tudi to, da je bil nekdaj na Maldivih prisoten močen matriarhat. Med zaposlenimi je tudi nekaj tujcev, predvsem iz J-Azije.

RIBOLOV: Glede na dejstvo, da je ozemlje Maldivov v oceanu, je ribiška industrija ključna za gospodarstvo. Ribištvo je nekoč največ prispevalo k maldivijskemu BDP-ju. Vendar je uspešnost sektorja zelo ciklična in nepredvidljiva. V zadnjih letih se je ulov zmanjšal zaradi vse manj rib, višjih cen goriva in nezakonitega ulova. V času sezone odhaja na ribolov skoraj polovica moškega prebivalstva. Letni ulov je 40.000t rib. Pretežno ulovljena riba je tuna. Dejavnosti po ulovu, kot sta soljenje in sušenje rib, sta v domeni žensk. Ribolov je postal v zadnjih letih tudi rekreacijska dejavnost, ki privabi veliko turistov. Leta 1974 je vlada začela obširen program mehanizacije državnih ribiških plovil z ribiško palico. TURIZEM: Turizem je glavna panoga na Maldivih, glavni vir dohodka in vir zaposlovanja v državi. Pred letom 1972 turizma skorajda ni bilo. Prvo letališče je bilo odprto leta 1972 in istega leta so v državo prispeli prvi turisti. Danes letno obišče deželo več kot 1,5 milijona turistov. Večina hotelskih otokov vključuje vrhunske storitve v okviru najprestižnejših blagovnih znamk. Edinstvena morska geografija je prinesla Maldivom sloves turističnega razkošja in nudi edinstvene možnosti nastanitve ob morju in pod vodo. Turizem prinaša številne težave: • Hotelski operaterji prestrukturirajo celotne otoke, da bi zadostili visokim zahtevam turistov, kar škodi flori in favni v regiji. • Zaradi tujega lastništva hotelov so kljub slovesu luksuzne popotniške destinacije Maldivi ena ekonomsko revnejših držav na svetu. • Vse večjo število počitniških resorjev povečuje okolju škodljive emisije in ogromne količine odpadkov, ki jih je potrebno nekje odložiti.

13

LADJARSTVO: Tradicionalni čoln ali jadralno plovilo na Maldivih se imenuje dhon. Lahko ga štejemo za simbol Maldivov, saj je najstarejše znano morsko plovilo na otočju. Zgodnji tradicionalni dhoni so bili narejeni iz izdolbenega enega hloda palme. Uporabljali so ga za ribolov. Atol Raa gosti večino ladjedelnic, kjer nadarjeni in cenjeni tesarji še vedno gradijo dhone brez načrta. Tradicionalno je izdelan iz kokosovega lesa. Oblika dhona je najverjetneje navdihnila starodavno arabsko jadrnico, ki se imenuje dhow in so jo v 11.stol. običajno uporabljali kot trgovsko ladjo v Indijskem oceanu. Danes so zaradi večjega udobja, hitrosti in gradbene tehnike zgrajeni iz drugih materialov in opremljeni z dizelskim motorjem. Številna letovišča vse pogosteje uporabljajo dhone kot luksuzne ladje za prevoz gostov med otoki. Bokkura je najmanjša vrsta čolna, ki se uporablja na Maldivih. Nekoliko je podoben dhonu, vendar je manjše velikosti in drži le dve do tri osebe. Bokkura ima običajno vesla in se tradicionalno uporablja za ribolov v bližini grebenov ali za vožnjo med obalo in zasidranimi ribiškimi ali trgovskimi ladjami, še preden so na Maldivih obstajali pomoli. INDUSTRIJA: Tradicionalna industrija je večinoma obrtniška in vključuje proizvodnjo kokosovih vlaken in kokosovih izdelkov, klekljanje, konzerviranje rib in čolnarjenje. Sodobna predelovalna industrija je orientirana na tovarne konzerv tune in proizvodnjo PVC cevi. Proizvodnja tekstila je bila v 90tih letih med bolj donosnimi panogami, toda ob izteku uvoznih kvot leta 2005 v mednarodni trgovini se je zmanjšala. Sedaj glavnino industrijskega sektorja predstavlja gradbeništvo. Školjke, želvovina, kostni prah, rdeči kamen, ambra se proizvajajo lokalno in izvažajo. Maldivi so leta 2006 vstopili v območje proste trgovine Južne Azije (SAFTA) in leta 2017 podpisali sporazum s Kitajsko. Glavni trgovinski partnerji so: Kitajska, Indija, ZAE, Tajska, Šrilanka in Singapur.

14

KMETIJSTVO: Z velikim povpraševanjem po kakovostnih kmetijskih pridelkih v turističnem sektorju in splošnim trendom zdrave prehrane ima kmetijski sektor velik potencial za rast. Poleg tega je kmetijski sektor z vidika preživetja in zaposlovanja prebivalstva na lokalnih otokih ključnega pomena v smislu ekonomske in socialne blaginje. Glavni pridelek na Maldivih je kokosova palma. Vsako leto se pobere več kot 40 milijonov kokosovih orehov, pulpa pa se večinoma predela v kopro. Ta snov je potrebna v kemični in farmacevtski industriji. Domačini kokosovo meso skuhajo, da nastane olje, ki ga uporabljajo za kuhanje in premazovanje čolnov. Nekdaj so iz zunanje lupine kokosa, ki so jo namočili v vodo, spletali trakove in vrvi, vendar se danes kokosova vlakna skoraj ne uporabljajo več. Zanimivo je to, da vse kokosove palme pripadajo državi. Poleg kokosa domačini gojijo tudi sladki krompir, koruzo, proso, taros, bučke, papriko, sladkorni trs, banane, mandlje, mango, papajo, lubenico, oreščke, kruhovo sadje ... Skoraj ves riž, ki je osnovna hrana prebivalstva, je potrebno uvoziti. Tla na otokih so pogosto zelo alkalna in pomanjkanje dušika, kalija in železa močno omejujejo kmetijski potencial. 10% zemlje je obdelane. Na kmetijskem otoku Fuvammulah, kjer je več podtalne vode, pridelujejo tudi ananas in pomaranče. Ker pa število prebivalcev narašča, se tudi tu krčijo obdelovalne površine. Nekatera letovišča in lokalni otoki imajo hidroponsko kmetovanje. To pomeni, da rodovitna tla nadomešča raztopina mineralnih hranil v vodi. Ta dejavnost je na Maldivih relativno nova. Gojijo predvsem zeleno solato, zelišča, čili in gobe. Največje tovrstne projekte je moč videti na otokih Maafahi in Thoddoo, ki sta glavna kmetijska otoka že vrsto let. INFRASTRUKTURA: Za državo je ključnega pomena rivalstvo Kitajske in Indije, ki se potegujeta za tuje naložbe za strateško locirane Maldive. Obe zagotavljata naložbe v infrastrukturo. Čolni zagotavljajo glavno prevozno sredstvo med otoki, redne ladijske povezave pa državo povezujejo s Šrilanko, Singapurjem, Indijo in Kitajsko. Leta 2023 je na Maldivih 15 letališč, odpirajo še nova. Glavno mednarodno letališče Male Velana se nahaja ob glavnem mestu Male, drugo največje je letališče Gan in še 3 manjša mednarodna letališča ter

15

10 nacionalnih letališč. Domače lete opravljata dve letalski družbi Trans Maldivian Airways in Flyme (Villa Air). Zaradi razpršenosti prebivalstva, ki živi na 184 otokih, in odvisnosti države od uvoženih materialov je zagotavljanje infrastrukture velik izziv za državo. Kljub temu je država zagotovila skoraj univerzalni dostop do osnovnih storitev (elektrika, čista voda), zdravstvene oskrbe in šole. ENERGIJA: Medtem ko je električna energija v preteklosti v celoti prihajala iz dizelskih generatorjev, se danes vedno bolj uporablja sončna energija. Imajo več oceansko-plavajočih sončnih elektrarn. USTAVNI OKVIR Ustava Maldivov je bila sprejeta leta 2008. Ustava je islam opredelila kot uradno državno vero in ne-muslimani ne morejo postati državljani Maldivov. Vodja države in vlade je predsednik, pomaga mu podpredsednik in kabinet. Predsednik in podpredsednik sta neposredno izvoljena s splošnimi volitvami za največ dva petletna mandata. Kabinet predstavljajo podpredsednik, vladni ministri in državni pravobranilec. Člane kabineta, razen podpredsednika, imenuje predsednik. Enodomni zakonodajalec, imenovan ljudski medžlis, se sestane vsaj tri krat letno. Njeni člani so izvoljeni za petletni mandat iz vseh atolskih skupin. Število predstavnikov iz vsake upravne enote se določi glede na število prebivalcev. Ljudskemu medžlisu je prepovedano sprejemati zakone, ki so v nasprotju z načeli islama. Najvišja pravna oblast je Vrhovno sodišče. Vsi sodniki morajo biti sunitski muslimani. Vrhovno sodišče se odloča na podlagi ustave in zakonodaje Maldivov. ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Najbolj razširjene zdravstvene težave prebivalcev Maldivov so bolezni srca in ožilja, rak, diabetes in odpoved ledvic. Nekatere bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo so n.pr. hepatitis in tifus, vendar v zelo majhnem obsegu. Malarija je bila izkoreninjena leta 1984.

16

Da bi lahko v celoti uživali na dopustu, je zdravje najpomembnejši pogoj. Zdravstveni dom je mogoče najti na vsakem naseljenem otoku, ne glede na velikost prebivalstva. Poškodbe in bolezni, ki niso dramatične, lahko na otokih zdravi otoški zdravnik. Za zdravljenje resnejših bolezni, pa je potrebno priti v glavno mesto Male, kjer se nahajata bolnišnica in lekarna. Na splošno komarji niso pretirana težava na Maldivih, saj ni primerne sladke vode, kjer bi se lahko razmnoževali. Pa vendar obstajajo. Tako kot njihovi sorodniki v Evropi tudi maldivijski krvosesi čez dan ostanejo skriti. Toda v mraku pridejo ven in iščejo hrano. Prijeten romantičen večer na prostem tako lahko izgubi privlačnost, zato priporočamo zanesljiv repelent za mrčes. Pred piki se lahko zaščitimo tudi z dolgimi oblačili. Še namig, kako se s temi nadležnimi bitji spopadajo domačini: Maldivijci imajo navado, da se večkrat na dan skopajo v morju ali stuširajo. Najbolje je to napraviti na kratko, brez gela za tuširanje ali mila, da se koža preveč ne izsuši. Vem, da se sliši prelahko, toda izpiranje vonja lastnega telesa je prvi korak do sproščujočega večera na Maldivih. Driske niso pogoste, so pa možne. Voda iz pipe ni primerne kakovosti, zato priporočamo, da uživate samo ustekleničeno vodo ali pločevinke pijač, ki so v originalni embalaži. V primeru, da imate bolj občutljiv prebavni sistem, se lahko izogibate tudi surovi hrani. IZOBRAZBA S pomočjo UNICEF-a so po letu 1978 na Maldivih uvedli enoten izobraževalni program. Zgrajena izobraževalna središča uporabljajo internet za poučevanje na daljavo med otoki. Izobraževalni sistem vztraja tudi pri izobraževanju staršev in vzgojiteljev. Stopnja pismenosti v državi je 99,98%. Na Maldivih so na voljo tri vrste formalnega izobraževanja: • Tradicionalne šole mekteb so namenjene poučevanju branja in recitiranja korana. So rešilna bilka za ohranitev in zaščito vere ter kujejo posebno muslimansko identiteto. • Lokalne šole, ki potekajo v maternem jeziku dhivehi, so osnovne, srednje, višje in visoke šole. Šolstvo večinoma sledi britanskemu izobraževalnemu sistemu.

17

• Zasebne šole so naravnane v šole zahodnega tipa z mednarodno akreditacijo. Primarni jezik je angleščina. Državna osnovna šola se začne pri šestih letih in traja pet let. Srednja šola traja sedem let. Poučevanje islamske vere, zgodovine in prakse je del izobraževalnega sistema po vsej državi. JEZIK Državni jezik Maldivov je diveščina. Dhivehi je najjužnejši indoarijski jezik in spada v indoevropsko jezikovno skupino. Razvil se je iz zelo stare sinhalščine, ki so jo včasih govorili na Šrilanki. Jezik združuje tudi besede iz sanskrta in južnoindijskih narečij. Zaradi različnih invazij in postopnega širjenja islama pa se je močno razvil in obogatil z besedami, ki izhajajo iz arabskega jezika. Beseda »dhivehi« pomeni »prebivališče na otoku«, vendar se je kasneje pomen preoblikoval in danes pomeni »jezik otočanov«. Wilhelm Geige, nemški jezikoslovec se je prvi v 20. stoletju lotil raziskave maldivijskega jezika in ga imenoval dhivehi. Najstarejši do sedaj najden napis je zapis na koralnem kamnu, za katerega se ocenjuje, da izvira iz 6. do 8. stoletja. Obstaja praznik - Dan jezika dhivehi, ki ga na Maldivih praznujejo 14. aprila, na rojstni dan pisatelja Husaina Salaahuddina. Maldivijska pisava se imenuje se thaana. Thaana je nadomestila nekdanjo sinhalsko budistično pisavo in pripada semitski pisavi, ki izvira iz arabskega jezika. Pisava thaana se je prvič pojavila v začetku 17.stoletja. Thaana je edinstvena med svetovnimi pisnimi sistemi. Prvih devet črk je izpeljanih iz arabskih črk, medtem ko je naslednjih devet iz lokalnih indijskih. Preostale črke so izposojenke. Leta 1977 se je vlada odločila jezik pretvoriti v latinico. Žal so razlike med obema sistemoma prevelike, kar pomeni, da rezultat ni zadovoljiv. Prevodi so pogosto nenatančni. Maldivščina vsebuje še en vidik, ki ga angleško govoreči jezik ne pozna. To je diglosija, razlika med tem kar je napisano in izgovorjeno. Dhivehi razlikuje tri stopnje vljudnosti, ki se uporablja glede na pripadnost statusni skupini. Najbolj vljudna oblika nagovora se uporablja za pripadnike višjega razreda in je zdaj običajna oblika na

18

maldivijski televiziji in radiu. Druga oblika se uporablja za nagovarjanje starejših, spoštovanih ljudi in tujcev, priložnostna tretja oblika pa se uporablja v vsakdanjem pogovoru.

Tukaj je nekaj besed in besednih zvez, ki vam bodo prišle prav na obisku Maldivov. Na večini otokov domačini govorijo angleško. Angleščina je lingua franca na južnih atolih in hotelskih otokih. Pozdravljeni. Asalam alaykum (Assalaamu alaikum). Dober dan. Maruhabaa. Kako si? Haalu kihineh? Dobro hvala. Ran'galhu shukuriyaa. Prosim Marhabaa Adijo Vakivelanee /dhanee Najlepša hvala Choukouriya Kako ti je ime? Kon nameh kiyanee? Ime mi je... Aharenge namakee... Koliko je ur? Gadin kihaavareh? Koliko stane? Mi kihavaraka? Denar Faisaa Kje je/kako pridem do...? E kobaa? Koliko je ura? Gadin kihaa ireh? Kdaj? Kon-iraku? Danes Miado Včeraj Iye Voda Fen Čaj/kava Sai/kava 1,2,3,4,5,6,7,8,9,10 Ekeh, dheyh, tvoj, hathareh, faheh, haeh, hatheh, asheh, nuva-eh, dhiha-eh Med prebivalci otokov skorajda ni stikov, zato se od atola do atola dialekti razlikujejo. Vsak otok je praviloma sestavljen iz samo ene vasi. Na Maldivih zato obstaja samo ena beseda, ki hkrati označuje »otok« in »vas«, to je izraz »naseljeni otok« RA.

19

RELIGIJA Maldivi so najmanjša muslimanska država na svetu. Skupaj s Katarjem in Omanom tvorijo eno redkih držav na svetu, ki so 100-odstotno muslimanske države. Prvotno so bili budistična država, vendar so v 12. stoletju zaradi arabskih trgovcev prevzeli islam. V 16. stoletju so Portugalci poskušali uvesti krščanstvo, vendar je to povzročilo velik upor domačega prebivalstva. Ustava Maldivov iz leta 2008 določa sunitski islam kot državno vero. Islam je ena najbolj osrednjih značilnosti maldivijske družbe in spodbuja nacionalno identiteto. Razume se, da ob obisku otokov upoštevamo muslimansko tradicijo. Alkohol je prepovedan povsod, razen v hotelih, ki imajo licenco za točenje alkohola. Nezakonit je uvoz vsega, kar krši muslimanski verski sistem, vključno z alkoholom in svinjino, na seznamu je tudi uvoz verskih idolov ali besedil drugih ver ter pornografija. Javno izkazovanje katere koli druge vere je prepovedano. Misijonska dejavnost je prepovedana. Kazen za droge je doživljenjska ječa. Istospolni odnosi so kaznivi. Po zakonih Maldivov so vsi ljudje enaki in si zaslužijo enako varstvo pravic. Vendar se izjemno pobožni ljudje zatekajo k verskim in ne posvetnim standardom. Tako je mogoče tiste, ki so obtoženi prešuštva, javno bičati. Mnogi ljudje na Maldivih verjamejo v nadnaravno, v belo in črno magijo. ZGODOVINA ZGODOVINA POSELITVE Civilizacija na Maldivih obstaja že več kot 5.000 let. Arheolog in pisatelj Thor Heyerdahl je po izkopavanju atolov Addu in Huvadu ugotovil, da so otoke nekoč poseljevali visoki, belopolti ljudje z modrimi očmi in akvilin nosovi in so se imenovali Redin. Častili so sončni kult. O njih je zelo malo znanega. Vemo pa, da so bili dobri pomorščaki in trgovali so z Mezopotamci, Egipčani in Feničani. Še danes je veliko mošej na Maldivih obrnjenih proti soncu in ne proti Meki. Ker je bilo gradbenega prostora in materiala malo, so kasnejše kulture gradile svoje bogoslužne prostore na temeljih prejšnjih zgradb. Heyerdahl tako domneva, da so bile te proti soncu obrnjene mošeje zgrajene na starodavnih temeljih templjev

20

redinske kulture. »The Maldives Mystery« je knjiga, ki jo je Heyerdahl napisal o svojih raziskavah na Maldivih in predstavlja kroniko časa pred muslimanske zgodovine otokov. Drugi val poselitve se je začel okoli leta 500 pr.n.št.. Ta sklep temelji na ustreznih podobnostih v kulturi in jeziku. Prvi prebivalci so bili dravidsko govoreči iz južne Indije, sledili pa so jim indoevropsko govoreči Sinhalci s Šrilanke. Primerjalne študije maldivijskega ustnega jezikovnega in kulturnega izročila povezujejo prve naseljence z ljudstvom Giraavaru, ki je omenjeno v ljudskih legendah in lokalni folklori. Ti prebivalci niso pustili za seboj veliko artefaktov. Njihove stavbe so bile verjetno grajene iz lesa, palmovih listov in drugih pokvarljivih materialov, ki so zaradi soli in vetra hitro propadli. Ohranila pa se je legenda: Po legendi naj bi pred davnimi časi na otoke prišla princ in princesa s Šrilanke. Prebivalci so ju povabili, da ostaneta in postaneta vladarja otoka Raa. Kasneje sta se vladar in njegova žena naselila v kraju Male z dovoljenjem ljudstva Giraavaru. Danes je privržence plemena Giraavaru še vedno moč prepoznati po oblačilih in laseh. Njihov najbolj izrazit in prepoznaven predmet so bile ogrlice iz drobnih modrih kroglic, ki so jih nosili. V času gradnje letališča so se bili prisiljeni preseliti v mesto Male v okrožje Maafanu. Rečeno je bilo, da je ljudstvo Giraavaru vedno vodila ženska. Matriarhalna tradicija se je nadaljevala tudi po tem, ko se je na otokih uveljavil islam. V času sultanov je zgodovina zabeležila štiri obdobja maldivijskih sultank, ki so vladale od 14. do 16.stoletja. Otoki ležijo na pomembni trgovski poti skozi Indijski ocean, zato so sem prihajali pomorščaki, trgovci in brodolomci afriškega, arabskega, evropskega in malezijskega porekla. Potovali so iz severa Evrope in Sredozemlja do Kitajske. Domačini so trgovali s kokosovimi orehi, posušenimi ribami, predvsem pa z dragocenimi školjkami. Maldivijci so imeli monopol za pridobivanje posebne vrste morskega polža - školjke kavri, ki izvira iz Indijskega oceana. Uporabljali so ga kot plačilno sredstvo v Afriki, na Kitajskem in v Indiji. Našli so jih tudi na severu Norveške. Kasneje so kavri školjke uporabljali za nakit ter za okrasne in obredne predmete. Školjka ima porcelanast sijaj (zato se imenuje tudi porcelanka), je jajčaste oblike in v dolžino meri od 5mm do 19cm.

21

PRIHOD ISLAMA: Pred uvedbo islama sta bila na otoku razširjena budizem in hinduizem. Še prej pa so sledili sončnemu kultu. Abu Al Barakat Yusuf Al Barbari iz Maroka je leta 1153 islamiziral Maldive. Trgovec Al Barbari je spreobrnil maldivijskega kralja in tako so vsi otoki sprejeli islam. Obstaja več zgodb, kako se je to zgodilo in ena od njih je dobila obliko legende: Maldivijski kralj je vsako leto izbral najlepšo devico in jo žrtvoval morski pošasti, da bi pomiril morske demone. Dekle oblečeno v nevesto so zaprli v tempelj in čakali na morje in popolno smrt. Toda zgodilo se je, da je tisto leto pri družini, ki je bila izbrana, da daruje svojo hčer, živel maroški trgovec Al Barbari. Al Barbari se je odločil, da bo dekletu pomagal, zato sta se zamenjala in trgovec, preoblečen v nevesto, je odšel v tempelj. Ko je prišla pošast, je na pamet recitiral Koran in pošast se je začela zvijati od bolečine in kmalu izginila v morje. Ljudje so izvedeli, da je Al Barbari pregnal morsko pošast. Kralj mu je predlagal, da se bo spreobrnil v islam, če za vedno izžene morsko pošast. Od tu naprej ima legenda dve različni verziji. Prva govori o tem, da je Al Barbari ubil pošast, druga verzija pa govori o tem, da je bil pošast kralj sam in ga je Al Barbari prisilil, da se je spreobrnil. Al Barbari je bil resnična oseba. Njegova grobnica se nahaja v glavnem mestu Male, nasproti mošeje Hukuru. Velik pomen Arabcev kot trgovcev v Indijskem oceanu v 12.stol lahko delno pojasni spreobrnitev zadnjega budističnega kralja na Maldivih. Kralj je prevzel tudi muslimanski naslov in ime sultan, s čimer se je začel niz 6. islamskih dinastij sestavljenih iz 84 sultanov, ki so vladali vse do leta 1932, ko so sultane začeli voliti. Najbolj znan vladar je bil sultan Knadeeja Rehendi Kabaidhi Kilege, ki je vladal v 14. stoletju celih 35 let. KOLONIALNA ZGODOVINA: V teku evropskih »odkritij« so Portugalci leta 1558 zasedli otoke in jih poskušali pokristjaniti, a so naleteli na silovit upor. Portugalci so imeli velik interes zaradi bogastva školjk kavri in jantarne smole, ki so jo potrebovali kot pomembno sestavino za izdelavo parfumov. Leta 1573 so domačini z otokov pregnali Portugalce. Takratni vodja uporov je bil Muhammad Thakurufaan, ki je počaščen kot narodni heroj. Po zasedbi Šrilanke sredi 17. stoletja je Nizozemska maldivijski sultanat

22

naredila za protektorat, a brez pretiranega vmešavanja v lokalne zadeve. Ko je Nizozemska leta 1796 izgubila Šrilanko v korist Britancev, so tudi Maldivi prešli pod britanski vpliv. Takratni sultan je britanski vpliv omejil na zunanje odnose in obrambne zadeve. Pod kolonialno upravo je bila leta 1932 ženskam podeljena volilna pravica. Leta 1932 je bila prav tako razglašena demokratična ustava in organizirali so prve volitve, kjer so volili sultana. 2. SVETOVNA VOJNA: Z izbruhom 2. svetovne vojne so Maldivi postali pomembna povezava za zavezniške sile, ki so se branile pred Japonci v Indijskem oceanu. Britanci so leta 1941 na skrivaj zgraditi letališko bazo znano kot »Port T«. Okoli otokov so postavili protipodmorniške mreže in mine. Razbitine ladij iz tega obdobja ležijo sedaj na morskem dnu. Eno najbolj spektakularnih takšnih potapljaških mest je potopljen nekdanji 5583-tonski naftni tanker »British Loyalty«. Ladjo je leta 1942 prvič torpedirala japonska podmornica, nato pa leta 1944 nemška podmornica, vendar se kljub temu ni potopila. Nazadnje je bila »Britanska zvestoba« potopljena januarja 1946, ko so se Britanci umaknili. Vojaki, ki so služili in umrli na Maldivih so bili pretežno Indijci, pripadniki bengalskih in indijskih polkov. Danes se edini vojni spomenik nahaja na otoku Gan. Ko se je 2. svetovna vojna končala, so RAF - britanske kraljeve zračne sile obdržale strateško postojanko na Adduju. Leta 1957 so zgradili novo letalsko bazo na Ganu in vzpostavili radijsko postajo na Hithadhooju. Točka je bila idealna za oskrbo ladij in letal z gorivom na poti med Britanijo in Hongkongom, Singapurjem, Avstralijo in vzhodno Azijo. Britanci so atol Addu zakupili za 30 let. Maldivijci so se osamosvojili leta 1965. Zadnje britanske čete so zapustile atol Addu 29. marca 1976, po tem, ko je potekel najem. MODERNA DRŽAVA: 26. julija 1965 so Maldivi pridobili neodvisnost od Britancev. Po smrti sultana M. F. Didija so 11. novembra 1968 postali republika. Sprejeli so novo ustavo. 11. novembra 1978 je bil izbran diktatorski predsednik Amir Ibrahim Nasir. Nasledil ga je predsednik Maumoon Abdul Gayoom. Leta 1982

23

so bili Maldivi sprejeti v Commonwealth s posebnim statusom. Od leta 1985 so polnopravna članica Commonwealtha. Predsednik Gayoon je bil ponovno izvoljen. 3. novembra 1988 je bil izveden državni udar. Državni udar je izvedla skupina pod vodstvom poslovneža Abdullaha Luthufija in ob pomoči oboroženih plačancev tamilske secesionistične organizacije s Šrilanke. Zasedli so prestolnico, vladne stavbe, letališče, pristanišče, televizijske in radijske postaje. Tik preden so prispeli do predsedniške palače, se je predsednik Gayoon umaknil v varno hišo. Predsednik Gayoon je zahteval vojaško posredovanje Šrilanke, Pakistana in Singapurja vendar so vsi zavrnili pomoč. Nato je stopil v stik z ZN. Ti so mu povedali, da bi potrebovali 2-3 dni časa, da dosežejo Maldive. Predsednik je nato stopil v stik z Združenim kraljestvom, ki mu je svetovalo, naj se obrne po pomoč v Indijo. Indija je hitro sprejela njegovo prošnjo. Po 16tih urah je bila Indija pripravljena na delovanje. Indijski padalci so posredovali v akciji »Kaktus« in 4. novembra vzpostavili status quo. Indija je za posredovanje prejela mednarodno pohvalo. Ameriški predsednik Ronald Reagan in britanska premierka Margaret Thatcher sta oba izrazila hvaležnost za indijsko dejanje. Indija je Maldivom vrnila plačance in predsednik Gayoon jih je obsodil na dosmrtno ječo. Kako je Indija leta 1988 preprečila krizo na Maldivih je zabeleženo v dokumentarnem filmu. 29. oktobra 2008 so bile organizirane prve demokratične volitve. V drugem krogu je Maoumoon Abdula Gayoom izgubil. Njegov protikandidat je bil 41. letni Mohamed Nasheed - nekdanji novinar in oceanograf, ki je takrat zamenjal več kot 30-letno diktaturo. Nashed je v medijskih kampanjah poskušal opozoriti svet na usodne posledice podnebnih sprememb za Maldive. Leta 2009 se je s svojimi ministri spustil pod vodo in organiziral podnebno konferenco na morskem dnu. S tem je pritegnil pozornost medijev in uspelo mu je opozoriti svet na grozeče razmere na Maldivih. Izšolan pomorski znanstvenik je bil zelo predan varstvu okolja. Načrtoval je tudi bolj pravično porazdelitev prihodkov od turizma. Toda po množičnih protestih in uporu policistov je Mohamed Nasheed 7. februarja 2012 odstopil. Nasledil ga je Waheed Hassan, ki je predsedoval do leta 2013. Leta 2013 je na predsedniških volitvah zmagal Abdulla Yameen, polbrat nekdanjega diktatorja Maumoona Abdula Gayooma. Novi predsednik je veljal za konservativnega in je želel razširiti proizvodnjo naftnih

24