Oskarjevi Gruzija in Armenija

GOSPODARSTVO Gruzija je bila vedno pretežno kmetijska dežela. Šele v času SZ se je v 20. stol. začela razvijati industrija, ki pa je bila plansko usmerjena v potrebe in trg SZ. Po osamosvojitvi leta 1991 je planski sistem SZ propadel, gruzinsko gospodarstvo pa je doživelo kolaps. Z uvedbo prostega trga je postala gruzinska planska industrija povsem neustrezna in brez trga, kolapsu pa so botrovali tudi politični konflikti ter korupcija. BDP je leta 1995 znašal le četrtino tistega iz leta 1989. Po letu 2005 se je stanje začelo hitro izboljševati, predvsem zaradi svežega kapitala tujih vlagateljev ter zaradi zajezitve korupcije. Pomemben prispevek h gospodarstvu so transferji Gruzijcev iz tujine. Pomembna panoga je postala tudi turizem. NARAVNA BOGASTVA: les, vodna energija, mangan, železova ruda, baker, premog. BDP per capita: 4400 USD (Slovenija 27.900 USD). STOPNJA NAZAPOSLENOSTI: 16,4 % SESTAVA BDP: 12 % kmetijstvo, 26 % industrija, 62 % storitve KMETIJSTVO: V kmetijstvu je zaposlenih 55 % delovne sile, a prispevajo le 12 % BDP. Veliko kmetov namreč dela le za prehranjevanje svoje družine. Na zahodu države so sicer ugodni pogoji za gojenje mnogih kultur (najpogostejše so citrusi, grozdje, čaj, lešniki, zelenjava), a so zaradi slabe produktivnosti kmetijstva domači pridelki mnogokrat dražji od uvoženih. Kmetijstvo pesti pomanjkanje modernih metod, strojev ter kemičnih sredstev. Pomembna panoga je tudi vinogradništvo, ki ima v Gruziji že zelo dolgo tradicijo. INDUSTRIJA: V industriji je zaposlenih 9 % delovne sile, ki prispeva 26 % BDP. Po letu 1991 se je država srečala s privatizacijo podjetij, postopki predvsem v večjih podjetjih pa še niso zaključeni. Najpomembnejše panoge so črna metalurgija, proizvodnja strojev, kemična in prehrambena industrija. Izvoz: odpadne kovine, vino, mineralna voda, rude, vozila, sadje in oreščki; največ v Turčijo, Azerbajdžan, Ukrajino, Kanado, Armenijo, Bolgarijo in ZDA. Uvoz: nafta in zemeljski plin, vozila, strojna oprema, žito in drugi

8