Oskarjevi Gruzija in Armenija

GEOGRAFIJA Gruzija leži v južnem Kavkazu, na križišču med Evropo in Azijo. Severna meja z Rusijo poteka po grebenih velikega Kavkaza. Zasneženi vrhovi se proti jugu cepijo v številne krake in stranske grebene, sekajo pa jih globoke soteske. Tu leži najvišji vrh Gruzije - Škara s 5201 m nadmorske višine. Osrednja planota, Kartalinska ravnina, ločuje Veliki Kavkaz od vzporednega Malega Kavkaza, ki na jugu sega v Turčijo in Armenijo. Ob Črnem morju je Kolhidska ravnina, ki se proti vzhodu nadaljuje v široko podolje. Le-tega prekinja Suramski hrbet, ki povezuje Visoki in Mali Kavkaz. Na drugi strani Suramskega hrbta je v porečju reke Mtkvari (Kura) nizko hribovje z medgorskimi kotlinami, obrnjeno proti Azerbajdžanu. Gruzija je večinoma gozdnata; gorska pobočja pokrivajo redki brezovi gaji, v nižinskem svetu pa rastejo bujni listnati gozdovi bukve, hrasta in kostanja. V sušnih vzhodnih krajih so namesto gozdov travniki in pašniki. V gozdovih je veliko divjih živali (srnjad, kavkaški jeleni, rjavi medvedi in volkovi). V gorah živijo kozorogi in tari. Reke: Glavni gruzinski reki sta najdaljša reka Mtkvari, ki teče tudi skozi glavno mesto Tbilisi in se izliva v Kaspijsko jezero, ter Rioni, ki izvira v Visokem Kavkazu in teče v Črno morje. PODNEBJE: Na zahodu države je subtropsko podnebje, mile zime, vroča poletja, visoka vlaga in veliko padavin. Topel vlažen zrak prihaja s Črnega morja do naravne pregrade - Suramskega hrbta, zato je na vzhodu države podnebje celinsko, vroča suha poletja in mrzle zime. Na severu in jugu države, v goratih predelih so temperature temu primerno nižje.

7