Oskarjevi Gruzija in Armenija

GRUZIJA Ko je bog delil zemljo ljudem na zemlji, so imeli Gruzijci zabavo in vino je teklo v potokih. Zato so pred božje obličje prišli prepozno, saj je Bog že vso zemljo razdal številnim ljudstvom. »Zakaj ste zamudili delitev sveta?!« jih povpraša Bog. »Zamudili smo zato, ker smo dvigali čaše v tvojo slavo, dragi Bog,« so mu odgovorili Gruzijci. Bog je bil z odgovorom zadovoljen. Gruzijcem je podaril košček zemlje, ki jo je prihranil zase. * * * TAKO PODOBNO IN TAKO DRUGAČE … Na severu »gorenjska«, na zahodu »primorska«, v sredini zelena in rodovitna dežela na sončni strani Kavkaza, le malo proti vzhodu pa leži čudovita prestolnica Tbilisi. Preprosta, s kmečkimi koreninami in gostoljubnimi domačini, ponosnimi na svoj jezik (in pisavo), lastno vero in zgodovino … Ponosnimi nad dejstvom, da so kljub zgodovinskemu prepihu od nekdaj živeli na svoji zemlji. Ponosni so na svoje vino, na hrano in na vse, kar se je rodilo in zraslo na njihovi zemlji. Med vzhodom in zahodom, na prehodu med Evropo in Azijo … Od tam so, kjer se konča krščanstvo in začenja muslimanstvo … Vedno premajhni, da bi vladali, a vedno premočni, da bi jim kdo strl njihovo identiteto, kulturo in vitalnost. Od tam so, nekje od hudo daleč - zunanjemu svetu nepoznani, v jeziku in pisavi nikomur razumljivi. Kot Liliputanci so nasproti Guliverjem, stisnjeni med velesile … da morda drugače sploh ne bi znali živeti?! Želijo si v Evropo, hrepenijo po »obljubljeni« deželi … kot smo nekoč mi. Tako podobno je, in tako drugače … kot pri nas. Srečno!

4

Made with FlippingBook - professional solution for displaying marketing and sales documents online