Oskarjevi Gruzija in Armenija

ostale pa izgnali proti negostoljubnim puščavskim predelom Sirije. Mnogi tega izgona niso preživeli, ostali pa se tudi po vojni niso mogli vrniti na svoje domove, zato je zopet prišlo do velikega izseljevanja v zahodno Evropo, Avstralijo in severno Ameriko. Armenija vztraja, da so bili dogodki s strani Osmanov skrbno načrtovani in jih je potrebno označiti za genocid nad armenskim narodom (takšno je tudi stališče OZN in Evropskega parlamenta), Turčija na drugi strani pa trdi, da ni šlo za načrtovano iztrebljanje in so stvari ušle izpod nadzora. Dejstvo pa je, da je mednarodna skupnost vedela za te dogodke, a odzivi so bili dokaj mlačni. PRVA REPUBLIKA Po prvi svetovni vojni 28. maja 1918 je Armenija ustanovila neodvisno republiko. Turčija je vojno izgubila in po mirovnem sporazumu iz leta 1920 bi Armeniji pripadlo tudi precej ozemlja, ki leži v današnji vzhodni Turčiji. A s strmoglavljenjem sultanata in t. i. vojno za neodvisnost Turčije so se stvari obrnile in armenske neodvisnosti je bilo konec. Sovjeti so vkorakali v Erevan in leta 1922 Armenijo vključili v Transkavkaško sovjetsko federativno socialistično republiko. Lenin je bil v turški vojni za neodvisnost Turčiji precej naklonjen, saj je upal, da bo turški voditelj Ataturk uvedel socializem po sovjetskem vzoru. Zato je sprva obljubil, da bosta pokrajini Nahičevan in Gorski Karabah pripadli muslimanskemu Azerbajdžanu, a si je po močnem uporu premislil in ju dodelil Armeniji. ARMENIJA KOT DEL SOVJETSKE ZVEZE V času Leninove nove ekonomske politike je Armenija doživela kulturni in intelektualni preporod, saj se je kar nekaj izseljencev vrnilo. Je pa Stalin, ki je bil takrat komisar za narodnostna vprašanja, Nahičevan in Gorski Karabah dodelil Azerbajdžanu in te meje so obveljale tudi leta 1936, ko je bila Transkavkaška republika razpuščena in so na tem ozemlju nastale republike Gruzija, Armenija in Azerbajdžan. Druga svetovna vojna do Armenije ni segla, se je pa okoli 630.000 Armencev borilo v vrstah Rdeče Armade. Po vojni se je začela pospešena industrializacija in Armenija je postala ena najbolj industrializiranih republik v Sovjetski zvezi. V obdobju Gorbačova je v ospredje zopet prišel spor glede vprašanja Gorskega Karabaha, kar je povzročilo, da so se vsi Armenci in Azerbajdžanci preselili v matični republiki. Takrat je z

36