Oskarjevi Gruzija in Armenija

Oskarjeva

Gruzija

Armenija

04 201 43 38/39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska 45D SI-4000 Kranj

KAZALO

GRUZIJA. ............................. 4 TAKO PODOBNO IN TAKO DRUGAČE …...................4 SPLOŠNO O DEŽELI.............................................................5 PREBIVALSTVO. ..................................................................6 GEOGRAFIJA........................................................................7 GOSPODARSTVO. ...............................................................8 O GRUZIJI – ALI STE VEDELI? ..........................................9 KRATKA ZGODOVINA......................................................10 GRUZIJCI (KARTVELEBI)..................................................15 GRUZIJSKI JEZIK (KARTULI) IN PISAVA........................16 REGIJE, KRAJI IN ZNAMENITOSTI..................................17 TBILISI...................................................................................... 17 METEKHI................................................................................ 17 ŽVEPLENE KOPELI.............................................................18 NARIK ALA............................................................................. 18 KATEDRALA SIONI............................................................18 GORA MTATSMINDA........................................................18 REGIJA MZSKHETA-MTIANETI.......................................19 MTSKHETA............................................................................ 19 K AZBEGI................................................................................. 19 ANANURI............................................................................... 20 POKRAJINA ŠIDA KARTLI................................................21 GORI......................................................................................... 21 UPLISTSIHE........................................................................... 21 SVANETI............................................................................. 22 MESTIA. .................................................................................. 22 USHGULI................................................................................ 22 GRUZIJSKA HRANA ......................................................... 24 PIJAČA V GRUZIJI............................................................. 25 GRUZINSKI SLOVARČEK................................................. 26

ARMENIJA......................... 28 V VRATIH NARODOV …..................................................28 SPLOŠNO O DEŽELI.......................................................... 29 GEOGRAFIJA .......................................................................30 GOSPODARSTVO ..............................................................31 O ARMENIJI – ALI STE VEDELI? ...................................32 KRATKA ZGODOVINA..................................................... 33 ARMENCI (HAYER)........................................................... 38 ARMENSKI JEZIK IN PISAVA........................................... 39 ARMENSKA APOSTOLSKA CERKEV..........................40 RADIO EREVAN...................................................................41 REGIJE, KRAJI IN ZNAMENITOSTI................................. 43 EREVAN................................................................................... 43 TRG REPUBLIKE..................................................................43 MATENADARAN................................................................. 43 MUZEJ ARMENSKEGA GENOCIDA............................43 SPOMENIK MATERE ARMENIJE..................................44 ANTIČNI TEMPLEJ GARNI..............................................44 SEVERNA ARMENIJA....................................................... 45 HAGHPAT............................................................................... 45 DILIJAN................................................................................... 45 ZAHODNA ARMENIJA.....................................................46 RIA TAZA................................................................................46 EČMIADZIN........................................................................... 46 ZVARTNOC. .......................................................................... 47 JUŽNA IN VZHODNA ARMENIJA...................................48 NORAVANK........................................................................... 48 ARENI....................................................................................... 48 KARAVANSKI DVOREC SELIM......................................48 JEZERO SEVAN....................................................................48 SEVANAVANK...................................................................... 49 ARMENSKA HRANA......................................................... 50 PIJAČA V ARMENIJI...........................................................51 ARMENSKI SLOVARČEK.................................................. 52

3

GRUZIJA Ko je bog delil zemljo ljudem na zemlji, so imeli Gruzijci zabavo in vino je teklo v potokih. Zato so pred božje obličje prišli prepozno, saj je Bog že vso zemljo razdal številnim ljudstvom. »Zakaj ste zamudili delitev sveta?!« jih povpraša Bog. »Zamudili smo zato, ker smo dvigali čaše v tvojo slavo, dragi Bog,« so mu odgovorili Gruzijci. Bog je bil z odgovorom zadovoljen. Gruzijcem je podaril košček zemlje, ki jo je prihranil zase. * * * TAKO PODOBNO IN TAKO DRUGAČE … Na severu »gorenjska«, na zahodu »primorska«, v sredini zelena in rodovitna dežela na sončni strani Kavkaza, le malo proti vzhodu pa leži čudovita prestolnica Tbilisi. Preprosta, s kmečkimi koreninami in gostoljubnimi domačini, ponosnimi na svoj jezik (in pisavo), lastno vero in zgodovino … Ponosnimi nad dejstvom, da so kljub zgodovinskemu prepihu od nekdaj živeli na svoji zemlji. Ponosni so na svoje vino, na hrano in na vse, kar se je rodilo in zraslo na njihovi zemlji. Med vzhodom in zahodom, na prehodu med Evropo in Azijo … Od tam so, kjer se konča krščanstvo in začenja muslimanstvo … Vedno premajhni, da bi vladali, a vedno premočni, da bi jim kdo strl njihovo identiteto, kulturo in vitalnost. Od tam so, nekje od hudo daleč - zunanjemu svetu nepoznani, v jeziku in pisavi nikomur razumljivi. Kot Liliputanci so nasproti Guliverjem, stisnjeni med velesile … da morda drugače sploh ne bi znali živeti?! Želijo si v Evropo, hrepenijo po »obljubljeni« deželi … kot smo nekoč mi. Tako podobno je, in tako drugače … kot pri nas. Srečno!

4

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Gruzija (Sakartvelo). DAN NEODVISNOSTI: 26. maj 1918 (osamosvojitev izpod Sovjetske Rusije). DAN NARODNE ENOTNOSTI: 9. april 1991 (osamosvojitev izpod Sovjetske zveze). DRŽAVNA UREDITEV: Predsedniška republika z enodomnim parlamentom, razdeljena na 9 regij, 2 avtonomni republiki (Abhazija in Adžara) in avtonomno območje (Južna Osetija) ter mesto Tbilisi. ZASTAVA: »Zastava s petimi križi« je uradna zastava, ki je bila zastava srednjeveškega kraljestva in so jo ponovno uvedli l. 2004. Rdeči križ je simbol sv. Jurija, zavetnika Gruzije. Pet križev simbolizira pet Kristusovih ran. VALUTA: Lari (GEL); 1 lari = 100 tetri GLAVNO MESTO: Tbilisi (1,4 milijona preb.) POVRŠINA: 69.700 km² (za 3,5 Slovenije) URADNI JEZIK: gruzijski (kartuli). V avtonomni republiki Abhaziji je uradni jezik abhazijski. GLAVNA VERA: gruzijska gregorijanska MEJNE DRŽAVE IN DOLŽINA MEJE: Rusija 723km, Azerbajdžan 322km, Armenija 164km in Turčija 252km, črnomorska obala 310km.

5

PREBIVALSTVO ŠTEVILO PREBIVALCEV: 4,6 milijona

NARODNA PRIPADNOST: Gruzinci (Kartvelebi) 83,8 %, Azeri 6,5 %, Armenci 5,7 %, Rusi 1,5 %, 2,5 % ostali (Abhazijci, Osetijci, Čečeni, Grki, Kurdi, Turki, Tatari, Ukrajinci, Kitajci, …). VERSKA PRIPADNOST: gruzijski gregorijanski pravoslavci 83,9 %, muslimani 9,9 % , pripadniki armenske apostolske cerkve 3,9 %, katoliki 0,8 %, ostali 1,5 %. Pričakovana življenjska doba je 77 let. Povprečna starost prebivalcev je 39 let. Stopnja rasti prebivalstva je -0,325 %. Stopnja urbanizacije je 53 %. Pismenost je 100 %. Pričakovana izobrazba: 12 let.

6

GEOGRAFIJA Gruzija leži v južnem Kavkazu, na križišču med Evropo in Azijo. Severna meja z Rusijo poteka po grebenih velikega Kavkaza. Zasneženi vrhovi se proti jugu cepijo v številne krake in stranske grebene, sekajo pa jih globoke soteske. Tu leži najvišji vrh Gruzije - Škara s 5201 m nadmorske višine. Osrednja planota, Kartalinska ravnina, ločuje Veliki Kavkaz od vzporednega Malega Kavkaza, ki na jugu sega v Turčijo in Armenijo. Ob Črnem morju je Kolhidska ravnina, ki se proti vzhodu nadaljuje v široko podolje. Le-tega prekinja Suramski hrbet, ki povezuje Visoki in Mali Kavkaz. Na drugi strani Suramskega hrbta je v porečju reke Mtkvari (Kura) nizko hribovje z medgorskimi kotlinami, obrnjeno proti Azerbajdžanu. Gruzija je večinoma gozdnata; gorska pobočja pokrivajo redki brezovi gaji, v nižinskem svetu pa rastejo bujni listnati gozdovi bukve, hrasta in kostanja. V sušnih vzhodnih krajih so namesto gozdov travniki in pašniki. V gozdovih je veliko divjih živali (srnjad, kavkaški jeleni, rjavi medvedi in volkovi). V gorah živijo kozorogi in tari. Reke: Glavni gruzinski reki sta najdaljša reka Mtkvari, ki teče tudi skozi glavno mesto Tbilisi in se izliva v Kaspijsko jezero, ter Rioni, ki izvira v Visokem Kavkazu in teče v Črno morje. PODNEBJE: Na zahodu države je subtropsko podnebje, mile zime, vroča poletja, visoka vlaga in veliko padavin. Topel vlažen zrak prihaja s Črnega morja do naravne pregrade - Suramskega hrbta, zato je na vzhodu države podnebje celinsko, vroča suha poletja in mrzle zime. Na severu in jugu države, v goratih predelih so temperature temu primerno nižje.

7

GOSPODARSTVO Gruzija je bila vedno pretežno kmetijska dežela. Šele v času SZ se je v 20. stol. začela razvijati industrija, ki pa je bila plansko usmerjena v potrebe in trg SZ. Po osamosvojitvi leta 1991 je planski sistem SZ propadel, gruzinsko gospodarstvo pa je doživelo kolaps. Z uvedbo prostega trga je postala gruzinska planska industrija povsem neustrezna in brez trga, kolapsu pa so botrovali tudi politični konflikti ter korupcija. BDP je leta 1995 znašal le četrtino tistega iz leta 1989. Po letu 2005 se je stanje začelo hitro izboljševati, predvsem zaradi svežega kapitala tujih vlagateljev ter zaradi zajezitve korupcije. Pomemben prispevek h gospodarstvu so transferji Gruzijcev iz tujine. Pomembna panoga je postala tudi turizem. NARAVNA BOGASTVA: les, vodna energija, mangan, železova ruda, baker, premog. BDP per capita: 4400 USD (Slovenija 27.900 USD). STOPNJA NAZAPOSLENOSTI: 16,4 % SESTAVA BDP: 12 % kmetijstvo, 26 % industrija, 62 % storitve KMETIJSTVO: V kmetijstvu je zaposlenih 55 % delovne sile, a prispevajo le 12 % BDP. Veliko kmetov namreč dela le za prehranjevanje svoje družine. Na zahodu države so sicer ugodni pogoji za gojenje mnogih kultur (najpogostejše so citrusi, grozdje, čaj, lešniki, zelenjava), a so zaradi slabe produktivnosti kmetijstva domači pridelki mnogokrat dražji od uvoženih. Kmetijstvo pesti pomanjkanje modernih metod, strojev ter kemičnih sredstev. Pomembna panoga je tudi vinogradništvo, ki ima v Gruziji že zelo dolgo tradicijo. INDUSTRIJA: V industriji je zaposlenih 9 % delovne sile, ki prispeva 26 % BDP. Po letu 1991 se je država srečala s privatizacijo podjetij, postopki predvsem v večjih podjetjih pa še niso zaključeni. Najpomembnejše panoge so črna metalurgija, proizvodnja strojev, kemična in prehrambena industrija. Izvoz: odpadne kovine, vino, mineralna voda, rude, vozila, sadje in oreščki; največ v Turčijo, Azerbajdžan, Ukrajino, Kanado, Armenijo, Bolgarijo in ZDA. Uvoz: nafta in zemeljski plin, vozila, strojna oprema, žito in drugi

8

prehrambeni izdelki, farmacevtski izdelki; največ iz Turčije, Ukrajine, Azerbajdžana, Nemčije, Rusije, ZDA in Kitajske. STORITVE: sektor že 10 let hitro narašča. Danes je v storitvah zaposlenih 36 % delovne sile, ki k BDP prispeva 62 %. Turizem je hitro naraščajoča panoga, vsako leto Gruzijo obišče preko milijon turistov. O GRUZIJI – ALI STE VEDELI? • da je v Gruziji 12.000 zgodovinskih in kulturnih spomenikov, od tega so štirje na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine … • da je v Gruziji okoli 2000 izvirov mineralne vode … • da so v Gruziji našli 1,8 milijona let stare ostanke človekovega pred nika in ga po deželi poimenovali homo georgicus … • da so Jazon in Argonavti (iz grške mitologije) odšli po zlato runo v Kolhido, starodavno kraljestvo na gruzinskih tleh … • da je nacionalni park Borjomi-Kharagauli v Malem Kavkazu eden naj večjih v Evropi • da je jama Krubera (tudi Voronja jama ali »Jama vran«) v Abhaziji, ki je dolga preko 13 km in globoka preko 2 km, najgloblja znana jama na svetu … • da je judovska skupnost v Gruziji ena najstarejših na svetu … • da obstaja teorija, da so Gruzijci sorodni Etruščanom in Baskom … • da je v Gruziji največ avtohtonih vrst vinskih trt – preko 400; prava genetska banka; in Gruzija je država z eno najstarejših tradicij vino gradništva …

9

KRATKA ZGODOVINA

PRAZGODOVINA Na tleh današnje Gruzije so že v stari kameni dobi živeli predniki človeka. Zaradi ugodnih pogojev za življenje se je tu zgodaj razvila agrikultura in te kraje štejejo za zibelko civilizacij. V bronasti in železni dobi so ljudje poseljevali predvsem doline rek in trgovali ter se tudi spopadali s sosednjimi plemeni in ljudstvi. V 3. tisočletju p. n. š. se je etnična in jezikovna skupnost s tega območja razdelila na več vej, iz katerih so se razvili tudi štirje osnovni jeziki: gruzinski (vzhodno-kartvelski), migrelijski, lazijski in svanski. ZGODNJI KRALJESTVI KOLHIDA IN KARTLI Kot rezultat geografskih in kulturnih razlik sta nastali na tleh današnje Gruzije dve kraljestvi. Na zahodu so se plemena povezala med seboj v kraljestvo Kolhida, na vzhodu pa v kraljestvo Kartli, kot se je imenovalo najmočnejše pleme, ki je prevzelo oblast (v grški in rimski literaturi je bilo to kraljestvo znano pod imenom Iberija). Kraljestvi sta skupaj s sosedami postali arena za dolgotrajne konflikte med glavnimi silami območja. V 6. stoletju p. n. š. so bili najmočnejši Perzijci, dokler jih ni v 4. stoletju p. n. š. premagal Aleksander Veliki, čigar nasledniki so s svojo kulturo tu pustili precejšen pečat. V 1. stoletju p. n. š. sta Kolhida in Kartli prišli pod oblast Rimskega cesarstva in nadaljnja stoletja so zaznamovali boji, ki so se odvijali med Rimljani in ponovno močnimi Perzijci. SPREJEM KRŠČANSTVA Pred prihodom krščanstva so v Kolhidi in Kartli prakticirali zoroastrizem in mitraizem, ki sta se zlila s starodavnimi gruzinskimi verovanji. V prvi polovici 4. stoletja (viri govorijo o letih med 317 in 330) je bila Kartli med prvimi državami na svetu, ki je kot državno vero sprejela krščanstvo. To je tudi pomenilo, da se je naslonila na Vzhodno rimsko cesarstvo in s tem dobila zaveznika v boju proti Perzijcem in kasneje v 7. stoletju tudi proti muslimanskim Arabcem, ki pa so kljub temu zasedli Tbilisi, tu ustoličili svojega emirja in zavladali.

10

SVETA NINA (Tsminda Nino) iz Kapadokije velja za žensko, ki je Gruzince spreobrnila v krščanstvo in je ena najbolj čaščenih žensk v Gruzinski pravoslavni cerkvi. Rojena je bila leta 296 v bogati plemiški družini. Kot mlademu dekletu se ji je prikazala devica Marija, ki ji je dala križ iz vinske trte in ji velela, naj gre v Iberijo (Kartli) ter tam oznanja evangelij. V deželo je prišla okoli leta 320 in začela širiti vero, sprva po vaseh, nato pa se je napotila v glavno mesto Mtskheta. Tam ji je uspelo čudežno ozdraviti kraljico Nano, ki se je spreobrnila v krščanstvo. Kralj Mirian III sprva za spreobrnitev ni hotel niti slišati, ko pa ga je na lovu nenadoma obšla slepota, ko je v gozdu nastala popolna tema, je izrekel molitev, ki jo je slišal pri Nini. Kmalu za tem se je spreobrnil tudi on in krščanstvo naredil za državno religijo. Nina je do konca življenja živela v Gruziji in njen grob se nahaja v samostanu Bodbe na vzhodu države. POENOTENJE GRUZIJSKE DRŽAVE V 9. stoletju je po spletu okoliščin na mesto princa (emirja) uspelo priti Ašotu I, začetniku dinastije Bagratidov in začetniku t. i. države Tao Klarjeti, ki se je raztezala po današnji južni Gruziji in severovzhodni Turčiji. Konec 10. stoletja sta se ji pridružili tudi Abhazija in Kartli in takratni vladar Bagrat III je postal prvi vladar združene Gruzije. ZLATA DOBA KRALJICE TAMARE 1160-1220 Seveda miru na tem koncu sveta ni bilo in v 11. stoletju so se morali spopasti s Seldžuki, ki so si do tedaj ustvarili že mogočen imperij. Ubitih je bilo veliko prebivalcev in uničenih veliko mest. V bojih z njimi se je proslavil naslednji iz Bagratidske dinastije David IV (imenovan tudi Graditelj), ki je na oblast prišel leta 1089. Uspelo mu je, da so se Seldžuki umaknili in po zadnji veliki bitki leta 1122, bitki za Tbilisi, se je začela zlata doba Gruzije. Njegovi nasledniki so nadaljevali s politiko širitve in vrh v zgodovini gruzinskega naroda je dosegla kraljica Tamar. Ko so leta 1204 križarji začasno izgnali bizantinskega cesarja, je Gruzija postala celo najmočnejša krščanska sila v vzhodnem Sredozemlju. Poleg političnih in vojaških dosežkov pa je bila to zlata doba tudi za arhitekturo, literaturo, filozofijo in znanost.

11

KRALJICA TAMAR (rojena 1160, umrla 1213) je bila pripadnica Bagradidske dinastije in prva ženska, ki je samostojno vladala Gruziji. Z njo je Gruzija dosegla vrh v zgodovini naroda. V letih od 1194 do 1204 je njena vojska strla invazije Turkov in zasedla del njihovih ozemelj. Podala se je tudi v severno Perzijo in tako Gruziji priborila največje ozemlje, ki so mu kdajkoli vladali. Poleg tega pa je bila znana tudi kot izredno lepa in pametna, za njeno roko so se med drugim potegovali tudi bizantinski cesar, alepski sultan in perzijski šah. O njenih vrlinah govori tudi del gruzinske narodne epske pesnitve Vitez v tigrovi koži (avtor: Šota Rustaveli, prevod: Tone Pavček): Pojmo slavospev Tamari, cesarici, ki je sveta.

Njej posvečal čudovite himne sem že prejšnja leta. Nje oči je — dvoje jezer — pesem slikala zavzeta, kdor pozna jo, mu ljubezni ostra bol je razodeta. Zdaj ukaz je, da carici z novim spevom slavo pojem, njene oči, obrvi, lice opisujem v stihu svojem, pa še bisere nje ustec pod rubinovim ovojem — z mehkim kladivom svinčenim tudi kamen se izgloje.

ZATON KRALJESTVA IN MED DVEMA OGNJEMA 1220-1801 Leta 1220 so te kraje dosegli Mongoli. Upor Gruzincev je bil sicer močan, a kljub temu so začeli izgubljati moč in oblast nad ozemljem. Naslednji dve stoletji sta bili v znamenju bojev z Mongoli, ki so opustošili gruzinsko gospodarstvo, prebivalstvo in urbane centre povsod po deželi. Tudi naslednje, 15. stoletje je bilo daleč od zlate dobe. Kraljestvo je postalo izolirana enklava krščanstva, saj so Osmanski Turki uspeli premagati in izničiti Bizantinsko cesarstvo. Gruzija je imela na vseh straneh le muslimanske sosede. Razpadla je na več delov, prišlo je tudi do upada trgovine, saj je postala bojno polje med Osmanskim cesarstvom in Safavidsko Perzijo. Do 17. stoletja je Gruzija padla v revščino, gospodarstvo je bilo v tako slabem stanju, da je denar nadomestila blagovna menjava.

12

PRIHOD IN NADVLADA RUSOV 1801-1918 Vse to pa je začela spreminjati nova imperialna sila s severa - krščanska carska Rusija. Rusija si je želela zavezništva z Gruzijo, a njihova prioriteta so bile vojne z Osmanskimi Turki, tako da je Gruzijo večkrat pustila nezaščiteno pred Perzijci. A obrniti se niso mogli na nikogar drugega. Izgubili so krono, a po drugi strani je Rusom uspelo premagati Perzijce ter Osmanom iztrgati precejšnje gruzinsko ozemlje. Gruzija je bila po dolgem času spet združena, a na račun svoje neodvisnosti. Leta 1864 je bilo ukinjeno tudi tlačanstvo in gruzinsko plemstvo se je bilo primorano odpovedati svojim privilegijem, kar je med njimi povzročilo val nezadovoljstva. Ker dežela na prehod na nov sistem ni bila pripravljena, sprememba ni povzročila zadovoljstva niti med kmeti, saj se je revščina med njimi nadaljevala. Še največ so pridobili priseljenci, večinoma Armenci, saj je bilo tisto nekaj trgovine in industrije, ki je že obstajala, v njihovih rokah. Je pa nezadovoljstvo s carsko avtokracijo, armensko ekonomsko dominacijo in izgubo neodvisnosti njihove pravoslavne cerkve povzročilo razvoj v nacionalnem gibanju. JOSIP VISARIJONOVIČ STALIN se je rodil kot Ioseb Džugašvili leta 1878 v Goriju v Gruziji kot sin čevljarja. Na začetku 20. stoletja se je pridružil socialno demokratski stranki in sledil Leninu. Večkrat je bil tudi aretiran in leta 1913 dosmrtno izgnan v Sibirijo. Po koncu oktobrske revolucije je bil izpuščen in še isto leto postal komisar za narodnostna vprašanja, dve leti kasneje pa ljudski komisar za kontrolo državnih služb. Prevzel je tudi ime Stalin (Jekleni mož). Leta 1927 je v Sovjetski zvezi prevzel popolno oblast. Poudarjanje industrializacije in kampanje proti kulakom sta bili glavni vodili takratne politike. V času, ko je bil na oblasti, je bilo veliko ljudi izgnanih v delovna taborišča v Sibiriji, mnogi so umrli. Eno glavnih vlog je igral tudi po drugi svetovni vojni, ko je skupaj s Churchillom in Rooseveltom krojil podobo takratnega sveta in je Sovjetska zveza postala ena izmed dveh svetovnih velesil. Umrl je marca 1953.

KRATKOTRAJNA NEODVISNOST 1918-1921 Po oktobrski revoluciji in smrti carske družine je Gruzija 26. maja 1918 razglasila neodvisnost in ustanovila Demokratično republiko Gruzijo.

13

Državo so vodili manjševiki, ki so zagovarjali bolj umirjeno različico marksizma ter uvedli večstrankarski sistem. Državo so priznale tako Rusija kot tudi večina drugih zahodnih velesil. GRUZIJA V SOVJETSKI ZVEZI 1921-1990 Februarja 1921 je ruska Rdeča armada ponovno zasedla gruzinsko ozemlje. Po kratkotrajni vojni je bila gruzinska vlada prisiljena v beg. Gruzija je bila leta 1922 vključena v Transkavkaško sovjetsko federativno republiko, leta 1936 pa so iz le-te nastale tri samostojne republike: Armenija, Azerbajdžan in Gruzija (oziroma Gruzijska sovjetska socialistična republika). Druga svetovna vojna se države ni dotaknila, čeprav je kakih 700.000 vojakov sodelovalo v Rdeči armadi, nekaj pa se jih je borilo tudi na strani Nemčije, kjer so formirali t. i. gruzijsko legijo. Po vojni je bila Gruzija morda celo najuspešnejša sovjetska republika. Imeli so tudi največ izobraženih ljudi, a korupcija je bila baje »sramota celo za Moskvo«. PONOVNA NEODVISNOST 1990 + Oktobra leta 1990 so imeli v Gruziji večstrankarske demokratične volitve, nekaj mesecev pozneje pa tudi referendum za neodvisnost, ki ni pustil nobenih dvomov. Do uradne odcepitve od Sovjetske zveze je prišlo 9. aprila 1991, čeprav je še nekaj časa trajalo, da so Gruzijo priznale tudi druge države. Leta 1992 se je začelo več kot desetletje dolgo predsedovanje Edvarda Ševardnadzeja, ki je postal zaveznik Združenih držav Amerike, podpisal tudi strateško partnerstvo z zvezo NATO in s tem uravnotežil vpliv Rusije na južni Kavkaz. Kmalu so se začeli tudi nemiri v Južni Osetiji, Abhaziji in Adžari, ki so privedli do mnogih spopadov. Tudi po zamenjavi oblasti leta 2004, ko je na mesto predsednika prišel Mihail Sakašvili, so glavni cilji ostali isti - rešitev položaja nemirnih pokrajin, demokratizacija, reforme, vstop v zvezo NATO in približevanje Evropski uniji.

14

GRUZIJCI (KARTVELEBI) Gruzijci (sami se imenujejo Kartavelebi) so ljudstvo z okoli 4,5 milij. ljudi, ki večinoma živijo v Gruziji (3,5 milij.), preostali milijon pa jih živi v Turčiji, Rusiji, ZDA, Iranu in drugod. Spadajo v južnokavkaško raso, običajno visoki s temnorjavimi lasmi, rjavimi očmi in »beš« kožo, čeprav so tudi skupine Gruzijcev (posebno v gorah), kjer prevladujejo svetli lasje in svetlo modre oči. Po izročilu naj bi bil praoče Kartvelijskega ljudstva Kartlos, pravnuk Noetovega sina Jafeta. Grki in Rimljani pa so jih imenovali Kolhijci (ob Črnem morju) in Iberci (vzhodna Gruzija). Šele v 10. stol. kralj David združi obe ljudstvi in od takrat lahko govorimo o Gruzijcih. Glavnina Gruzijcev je kristjanov in pripadajo avtokefalni gruzijski pravoslavni cerkvi, ki je nastala v 4. stol. Ponašajo se, da so bili med prvimi, ki so krščanstvo sprejeli kot uradno vero. Nekaj gruzijskih skupnosti je tudi muslimanov. Za Gruzijce pravijo, da so nekoliko robati in nezaupljivi, z dobrim smislom za humor in živahni ljudje. Gruzijci se uveljavljajo v svetu umetnosti: glasba, film, teater, slikarstvo, literatura, poezija … Gruzijska identiteta izhaja iz štirih glavnih virov: da živijo na svoji zemlji že od nekdaj, • da imajo svoj jezik in pisavo, • da imajo lastno in pestro zgodovino, • da imajo svojo gruzijsko pravoslavno cerkev že več kot 1600 let. Gruzinci se delijo na 3 glavne skupine: Vzhodni Kartveli (največ današnjih Gruzincev), Zani (zahodna Gruzija) in Svani (severozahodna Gruzija). Znotraj teh pa je še veliko etničnih podskupin. Čeprav se Gruzinci radi identificirajo z regijami, v katerih živijo, pa so vsi po vrsti zavedni in narodno enotni. To jim je v preteklosti (in danes ni nič drugače) omogočalo preživetje.

15

GRUZIJSKI JEZIK (KARTULI) IN PISAVA

Gruzijski jezik (gruzijsko kartuli) spada v Ibero-kavkaško skupino jezikov, ima več narečij in je uradni jezik sodobne Gruzije. Jezik se je oblikoval v 1. tisočletju p. n. š., prvi dokumentirani zapis pa je v 2. stol. n. š., ko so Iberijci poslali sporočilo rimskemu cesarju Marku Avreliju v nerazumljivem jeziku. Gruzijska pisava je ena izmed 14-ih svetovnih pisav. Nastala je v 4. stol. kot posledica spreobrnitve gruzijske elite v krščanstvo. Pisava se je od takrat razvijala do današnje oblike, ki ima 33 črk. Gruzijska pisava

16

REGIJE, KRAJI IN ZNAMENITOSTI

TBILISI Tbilisi je glavno in največje mesto Gruzije. Svoje ime je mesto dobilo po toplih žveplenih vrelcih. V gruzinščini tbili pomeni topel. Mesto leži ob reki Mtkvari in se razteza na površini 350 km². Število prebivalcev je 1,4 milijona. Gruzinska prestolnica Tbilisi se nahaja na zgodovinski Svilni cesti, ki je bila trgovska povezava med Evropo in Azijo. Zaradi tega strateškega položaja so v teku stoletij zasedli deželo razni osvajalci. Od nastanka leta 458 do konca šestega stoletja je bila Gruzija samostojna kraljevina, nato je zapadla pod oblast Perzijcev, Arabcev in Turkov. Leta 1122 se je spet osamosvojila, nakar so sledila stoletja izmeničnih osamosvojitev in podjarmljenj s strani Mongolov, Turkov, Perzijcev. V začetku devetnajstega stoletja je bila Gruzija vključena v carsko Rusijo in za Tbilisi se je začela doba kulturne rasti. Legenda o nastanku mesta: Gruzinski kralj Vakhtang I je šel na lov v širni gozd s svojimi sokoli. Med lovom je njegova ptica ranile kmeta, a tudi sokol je bil poškodovan in je padel v vroči žvepleni izvir ter poginil. Kralj pa je bil nad vročim izvirom tako navdušen, da se je odločil posekati gozd in tu zgraditi mesto. Mesto je poimenoval Tbilisi, kar pomeni topel kraj. METEKHI Ustanovitelj mesta Tbilisi Vakhtang I je tu najprej zgradil cerkev in utrdbo, potem pa se je kompleks začel uporabljati tudi kot kraljeva rezidenca. Tudi David IV, začetnik zlate dobe Gruzincev, je imel tu palačo in kraljica Tamar se je tu poročila. A Mongoli so vse uničili in konec 13. stoletja je bila tu zgrajena nova cerkev. V 17. stoletju so ponovno naredili utrdbo in tu nastanili vojake, kasneje pa je Metekhi služil tudi kot zapor, vse do leta 1938. Nekaj časa je bil v njem teater, v 80. letih 20. stoletja pa je bila cerkev ponovno restavrirana in v njej so ponovno začeli opravljati bogoslužje.

17

ŽVEPLENE KOPELI Žvepleni izviri so dali ime glavnemu mestu in so pomemben del Tbilisija že od njegove ustanovitve v 5. stoletju. V 12. stoletju je vroče izvire uporabljalo kar 68 kopeli, do 17. stoletja pa jih je ostalo le še 6. Najstarejša ohranjena je kopel Herekle. Voda, ki vsebuje vodikov sulfid, ima zdravilne učinke. Po kopeli navadno sledi masaža in na koncu kot pika na i še skodelica čaja. NARIKALA Narilkala je trdnjava iz 4. stoletja, ki zviška gleda na glavno mesto in reko Mtkvari. Zgradili so jo Perzijci, občutno pa povečali Arabci v 7. in 8. stoletju. Mongoli so ji dali ime Narin Qala, ker pomeni mala trdnjava. Vsi naslednji osvajalci so jo prilagajali svojim potrebam in idejam, večina ohranjenega pa je iz 16. in 17. stoletja. V 19. stoletju je bila trdnjava močno poškodovana, saj je strela udarila v skladišče smodnika, kar je povzročilo veliko eksplozijo in premik zemlje. KATEDRALA SIONI Sioni je gruzinska pravoslavna katedrala, ime pa je dobila po gori Sion v Jeruzalemu. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Prvotna zgradba je bila zgrajena v 7. stoletju, a je bila od takrat mnogokrat uničena in obnovljena. Tudi notranjost je bila mnogokrat spremenjena, zadnja velika sprememba pa se je zgodila sredi 19. stoletja. GORA MTATSMINDA Mtstsmnda (ime pomeni sveta gora) se dviga prav nad centrom Tbilisija in z nje je lep razgled na celotno mesto. Na široki ploščadi na vrhu je poleg parka in cerkve svetega Davida tudi majhno pokopališče, kjer so pokopani nekateri najpomembnejši gruzinski pisatelji, umetniki, znanstveniki in narodni heroji.

18

REGIJA MZSKHETA-MTIANETI MTSKHETA

Mtsheta je eno najstarejših mest v Gruziji. Danes ima okoli 20.000 prebivalcev in je na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine. Najstarejši ostanki mesta so stari 3000 let, glavno mesto pa je Mtskheta postala v 3. stoletju p. n. š., ko je nastalo kraljestvo Kartli (Iberija). Tu so tudi Gruzinci proglasili krščansko vero za državno vero in še danes je središče gruzinske pravoslavne cerkve in sedež patriarha. V 6. stoletju so sicer glavno mesto prstavili v Tbilisi, ki je bil lažje ubranljiv, a Mtskheta je ostala mesto kjer so kronali in pokopavali večino kraljev Gruzije. Katedrala Svetitskhoveli je eden najbolj značilnih spomenikov gruzinske krščanske arhitekture. Zgrajena je bila v 11. stoletju in je bila do nekaj let nazaj največja cerkvena zgradba v Gruziji. Že v 4. stoletju naj bi tu stala cerkev, saj je to mesto izbrala Sveta Nina, ki je v krščanstvo spreobrnila kralja Miriana III. Tu naj bi se nahajalo tudi Jezusovo ogrinjalo, ki naj bi ga v Gruzijo prinesel nek rimski vojak, po rodu Jud, ki je bil priča Jezusovemu križanju. Samtavro je samostanski kompleks, kjer je v 4. stoletju po sprejetju krščanstva kralj Mirian III dal zgraditi cerkev na mestu, kjer je Sveta Nina pogosto molila. Tu sta kralj Mirian III in kraljica Nana tudi pokopana. V 11. stoletju je bil kompleks povečan in od takrat mnogokrat prenovljen, tako znotraj kot zunaj. Jvari je samostanski kompleks, ki leži na hribu blizu Mtskhete. Tudi ta je povezan z delovanjem Svete Nine. Tu naj bi stal poganski tempelj, Sveta Nina pa naj bi ob njem postavila velik lesen križ. Križ naj bi bil zaslužen tudi za čudeže, zato je pritegnil mnogo romarjev od blizu in daleč. Sedanja zgradba je bila postavljena leta 605, kasneje so dodali tudi obzidje. V času Sovjetske zveze je bil kraj bolj ali manj pozabljen, po osamosvojitvi Gruzije pa so ga zopet oživili. KAZBEGI Kazbegi (oziroma Stepantsminda, po menihu Stepanu, ki je tu postavil samostan) je majhno mesto z nekaj tisoč prebivalci na 1800 m nadmorske višine. Mestece je obdano z gorami, največji vtis pa naredi gora Kazbek s 5033 m nadmorske višine. Sem pride največ pohodnikov

19

in planincev, ki jih privlačijo bližnji gozdovi, travniki in gorski vrhovi, ki spadajo v naravni rezervat Kazbegi. V 19. stoletju pa se je tu rodil tudi gruzinski pisatelj Aleksander Kazbegi. Cerkev Gergeti iz 14. stoletja osamljena leži na vrhu hriba na nadmorski višini 2170 m. Obdana s širnimi prostranstvi hribov je postala nekakšen simbol Gruzije. Sem so v času nevarnosti na hrambo prinesli tudi relikvije in druge dragocenosti iz Mtskhete. V času Sovjetske zveze je bilo opravljanje verskih obredov prepovedano, a je cerkev ostala priljubljena turistična destinacija. ANANURI Utrdba Ananuri je bila sedež fevdalne dinastije Argavijskih vojvod (eristavijev), ki so jo v 16. stoletju zgradili z namenom nadzora nad glavno cesto. Argavijski vojvode so bili znani kot nasilneži, ki so zagrešili marsikatero krvavo dejanje in tudi sami so umrli nasilne smrti. Zavzeli so jo sosedski vojvode, a so se kmetje uprli in prišla je pod neposredno oblast kralja. Utrdba se je uporabljala do začetka 19. stoletja, danes pa je predvsem izreden primerek arhitekture tistega časa.

20

POKRAJINA ŠIDA KARTLI GORI

Gori je mesto s približno 45.000 prebivalci. Ime mesta izhaja iz gruzinske besede gora, ki pomeni jalovišče, hrib. Ozemlje Gorija je bilo naseljeno že od začetka bronaste dobe. Po srednjeveških gruzinskih kronikah je mesto ustanovil kralj David IV (1089-1125), ki je tukaj naselil begunce iz Armenije. Vendar pa je utrdba tu verjetno obstajala že v 7. stoletju, mestne skupnosti pa so obstajale že v času antike. Leta 1299 so Gori okupirali Alani (predniki Osetijcev), ki so bežali pred Mongoli iz svoje domovine na severnem Kavkazu. Gruzinski kralj Jurij V je leta 1320 Alane pregnal nazaj na sever in tako tudi osvobodil mesto. V naslednjih stoletjih je bilo mesto skoraj ves čas pod okupacijo tujih osvajalcev, nazadnje leta 2008, ko je med južnoosetijsko vojno mesto okupirala ruska vojska. Najbolj znani prebivalec mesta Gori se je tu rodil leta 1878, njegova rojstna hiša pa ima danes videz templja - to je Josip Visarijonovič Džugašvili - Stalin. UPLISTSIHE Uplistsihe je antično mesto v kamnu, zgrajeno na levem bregu reke Mrkvari. Nastajati je začelo v 1. tisočletju p. n. š., gradili pa so ga stoletja. Bil je eden najpomembnejših centrov starodavnega kraljestva Kartli. Mesto se je razprostiralo na približno 9-ih hektarih, na višku pa je tu živelo približno 20.000 prebivalcev. Celotno mesto je bilo izklesano v skalo (ulice, cerkve, bivališča, palače), a z naraščanjem števila prebivalcev so dodajali tudi lesene strukture. V 4. stoletju je začel izgubljati pomen, saj so v času krščanstva po deželi začeli nastajati novi centri, kot sta Mtskheta in Tbilisi, a nekaj pomembnosti je še ohranil, saj je bil na trgovski poti, ki je Bizantince povezovala z Indijo in Kitajsko. Prihod Mongolov je za mesto pomenil zaton.

21

SVANETI Svaneti je divja in skrivnostna dežela, zaklenjena med gore Visokega Kavkaza. Tako odmaknjena, da je tujim osvajalcem nikoli ni uspelo popolnoma ukrotiti. Ves čas jim je uspelo ohranjati tradicionalen način življenja in kljub temu, da so se do 6. stoletja pokristjanili, so ohranili tudi kakšno pogansko navado. V Svanetiju živi etnična skupina Svani, ena od treh velikih skupin v Gruziji. Govorijo svoj jezik (lastne pisave nimajo), a je v zadnjih desetletjih le-tega bolj ali manj nadomestila uradna gruzinščina. MESTIA Mestia je mestece s kakimi 2500 prebivalci in je administrativno središče pokrajine ter odskočna deska za mnoge bolj ali manj naporne pohode. Leži ob reki Enguri, z lepim razgledom na goro Ušba, ki je s svojimi 4710 m nadmorske višine ena najzahtevnejših gora in je terjala že velik krvni davek. Reka Enguri je povezana tudi z legendo o Jazonu, Argonavtih in zlati runi. Svanetijci so namreč z ovčjo volno lovili zlata zrna, ki jih je reka nanesla z gora in morda so ravno od tod prinesli runo, prekrito z zlatom, ki jo je kolhidski kralj Ajes posvetil bogu vojne Aresu, a jo je Jazon s pomočjo kraljeve hčerke Medeje ukradel. USHGULI Ushguli so pravzaprav štiri vasice na nadmorski višini 2100 m in veljajo za najvišjo vas v Evropi (če Gruzijo štejemo za evropsko državo). Kakih 70 družin še vztraja tu. Pozimi so velikokrat odrezani od sveta, saj je edina cesta v Mestio zaradi obilice snega zaprta. Ushguli leži ob vznožju gore Škara. Škara je s 5201 m nadmorske višine najvišja gora Svanetija in celotne Gruzije ter tretji najvišji vrh Visokega Kavkaza. Velja za zahtevno goro in prvič jo je preplezala britansko-švicarska odprava leta 1888 s severovzhodnega dela, kar velja za najlažjo pot. Celotno 12 km dolgo severno steno Bezingi (katere vrh je Škara) pa je leta 1931 prva preplezala avstrijska odprava.

22

Svanetijski stolpi so postali zaščitni znak te pokrajine. Zgrajeni so bili večinoma med 9. in 13. stoletjem iz obrambnih razlogov, poleg tega pa so bili tudi simbol moči in pomembnosti družine, ki ga je zgradila. Še danes jih je veliko v privatnih rokah, lastništvo pa prehaja iz generacije v generacijo. Visoki so tam do 28 m, kako so preživeli vsa ta stoletja pa ostaja mala skrivnost. Ohranilo se jih je kakih 170.

23

GRUZIJSKA HRANA Gruzijska kuhinja je svojevrstna, a pod močnim vplivom vzhodnjaške kulinarike (začimbe – vonja in okuša se sladkost cimeta, žbic in koriandra). Dva najbolj značilna gruzijska okusa - po orehih in granatnih jabolkih – najdemo povsod: v omaki ob piščancu, na jajčevcih ali na solati skupaj s koriandrom. Začnite z obilico predjedi. Večinoma gre za pite, žlinkrofe ali vloženo zelenjavo. Med njimi kraljujejo hačapuri (pogače, polnjene s sirom, spominjajo na turške pide), hačapuri tarkunit (hačapuri z zelenjavo), lobiani (sladkast fižolov hačapuri), hinkali (žlikrofi, nadevani z mesom), čebureki (videti je kot ovčji burek), pamidvris tolma (polnjen paradižnik), mtsvane pamidori (dušeni zeleni paradižniki), satsivi (piščanec v orehovi omaki), … Med siri prednjačita sulgumi in gudis kveli. Po nasitnih predjedeh je čas za juho – te so nasitne, krepke in bolj enolončnice kot juhe. Tu je harčo (mesna juha z rižem), čikirtma (lahka piščančja juha z jajci) ali gupta (čudna goveja juha). Za prave gurmane pa je gotovo kaši (gosta juha iz goveje drobovine s česnom). Po juhi pridejo na vrsto glavne jedi. Tu je čizi-pizi (pečena jetrca z jajcem in maslom), tabaka (hrustljav piščanec z groznim prelivom satsivi), kaketski jedi čakapuli (jagenček v trpki omaki z zelenjavo in čebulo), kupati (polnjene klobasice), abhazura (pekoče kefte), čanaki, čahokbili (mesni »guveč« z zelenjavo v glinasti posodi), čikitma (nekaj iz ovčjega mesa), basturma (pečen goveji zrezek). Gotovo pa boste z užitkom planili po izvrstnih mcvadi (ražnjič, nabodalo). Tu je še lobio (rdeč fižol na mnogo načinov), lobio mtsvanilit (fižolova solata), muzuzi (kuhane prašičje noge v kisli omaki), zelenjavna jed phali (listi (ali testo) rdeče pese ali špinače z orehi in začimbami), boranes (odkrijte sami) ter ispanaki phali (špinačna solata). V brezupu se lahko zatečete h gomi (gosta koruzna kaša, polenta), mhadi (koruzne tortilje) ali lavašu (tanek kruh iz pečice). Tu je še labda (krompirjeve palačinke), hartopili nigvzit (krompir z orehi) in gruzijski plov (riž s primesmi). Zelo dobro pa so videti badridzani bostneulis satenit (polnjeni jajčevci). Za sladico pa poizkusite orehovo čurčhelo, pelamuši ali gozinaki ! Dober tek! Po jedi gotovo ne škodi.

24

PIJAČA V GRUZIJI Gruzija slovi po odličnih vinih , med katerimi prednjačijo rdeča vina iz območja Kakheti. Najdemo tudi odličen konjak in šampanjec, ne smemo pa izpustiti tradicionalne »ruske vodke« čača (tropinovec). Poizkusite tudi pivo (priporočamo znamko Kazbegi). Gruzija slovi po odlični vodi in mineralni vodi, dovolj je sadnih sokov (hruškov gazirani), lahko pa poizkusimo tudi matsoni (kefir) iz različnega mleka Na zdravje ... in na učinek!

25

GRUZINSKI SLOVARČEK

OSNOVNE BESEDE IN FRAZE

živjo - gamarjobat dobro jutro - dila mshvidobisa dober večer - saghamo nasvidenje - nakhvamdis lahko noč - ghame mshvidobisa lahko noč (odgovor) - da - diakh/ki/ho ne - ara prosim - tu sheidzleba hvala - madlobt najlepša hvala - didi madloba prosim (odgovor na hvala) - araphers seveda - ra tkma unda oprostite - bodishi

kje je WC? - tualeti sad aris? kako si? - rogora khart dobro - kargi slabo - tsudi kako ti je ime? - thkveni sakheli? moje ime je … - me mkvia …

tržnica - bazari/bazroba trgovina - maghazia denar - puli koliko stane? - ramdeni ? preveč - dzalian bevri všeč mi je - me momtsons malo - tsota velik - didi majhen - patara poceni/drago - iapi/dzviri zaprto - daketilia odprto - ghiaa gremo - tsavidet

ne razumem - ar mesmis na zdravje - gaumarjos dober tek - gaamoth WC - tualeti

MESECI

DNEVI V TEDNU

januar - ianvari februar - tebervali marec - marti

ponedeljek - orshabati torek - samshabati sreda - otkhshabati četrtek - khutshabati

april - aprili maj - maisi junij - ivnisi julij - ivlisi avgust - agvisto september - sektemberi oktober - oktomberi november - noemberi december - dekemberi

petek - paraskevi sobota - shabati nedelja - kvira včeraj - gushin danes - dghes jutri - khval

26

ŠTEVILKE

1 - erti 2 - ori

6 - ekvsi 7 - shvidi 8 - rva 9 - tskhra 10 - ati

20 - otsi 30 - otsdaati 40 - ormotsi 50 - ormotsdaati 60 - samotsi

70 - samotsdaati 80 - otkhmotsi 90 - otkhmotsdaati 100 - asi 1000 - atasi

3 - sami 4 - otkhi 5 - khuti

27

ARMENIJA RADIO EREVAN: • Vpr.: Kdo so bili prvi ljudje?

• Odg.: Znano je, da je človek nastal iz opice. Treba je torej priznati, da so prvi ljudje bili Aron Gutan (Jud), Šimpanidze (Gruzinec) in Gavrila (Rus). * * * V VRATIH NARODOV … »Tu se začenja Azija,« mi je nekoč prijatelj Murat pokazal tja nekam za Ararat … Od nekdaj so Armenci živeli na prepihu med štirimi civilizacijami – anatolsko na zahodu, arabsko na jugu, iransko na vzhodu in rusko na severu … na visoki, komaj rodovitni planoti, obdani s še višjimi gorstvi … … kjer je bilo premalo, da bi obogateli in se uveljavili, a dovolj, da so preživeli v lastni identiteti, kulturi in jeziku, pisavi in veri … in se tudi danes uveljavili med najbolj trdoživa in samobitna ljudstva sveta! Neskončna je vrsta vojska in ljudstev, ki so v preteklosti potovala skozi »vrata narodov«. Vedno na tromeji, vedno na fronti … Vedno v strahu in preganjanjavici – štirje jezdeci apokalipse jim niso prizanašali. Vedno znova so jezdili čez čudovite armenske ravnice … … in vedno globlje v ljudeh puščali sledi. Bolj nezaupljivi so do tujcev, čeprav so jih veseli in so gostoljubni. A bolj verjamejo »svojim«, tradiciji in identiteti, veri in jeziku, vsemu, kar je armensko. Odmaknjeni od sveta, a vendar povsod po svetu … Smejejo se armenskim šalam in še bolj uživajo v šalah o svojih sosedih. Spoznajte jih in njihovo deželo …

28

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Armenija (Haystani Hanrapetutyun). DAN NEODVISNOSTI: 21. september 1991 (osamosvojitev izpod Sovjetske zveze). DAN REPUBLIKE: 28. maj 1918 (ustanovitev neodvisne republike Armenije). DRŽAVNA UREDITEV: Predsedniška republika z enodomnim parlamentom. ZASTAVA: Sestavljajo jo trije enakomerni vodoravni trakovi rdeče, modre in oranžne barve. Rdeča simbolizira kri, prelito za svobodo, modra armensko nebo in upanje, oranžna pa plodno zemljo in pogum. Uvedli so jo 24. avgusta 1990. VALUTA: Dram (AMD); 1 dram = 100 luma GLAVNO MESTO: Erevan. POVRŠINA: 29.800 km² (za 1,5 Slovenije). MEJNE DRŽAVE: Gruzija, Azerbajdžan, Iran, Azerbajdžan (Nahičevan) in Turčija. PREBIVALSTVO: 3.000.000 prebivalcev. Pričakovana življenjska doba je 73 let. Povprečna starost prebivalcev je 32 let. Rodnost znaša 1,36 otroka/žensko. Stopnja rasti prebivalstva je 0,016 %. Pismenost je 99,4 %. NARODNA PRIPADNOST: Armenci 97,9 %, Kurdi 1,3 %, Rusi 0,5 %, 0,3 % ostali. VERSKA PRIPADNOST: pripadniki armenske apostolske cerkve 94,7 %, ostali kristjani (katoliki, pravoslavci, …) 4 %, ostali 1,3 %. URADNI JEZIK: A rmenščina.

29

GEOGRAFIJA Armenija leži v Južnem Kavkazu, na križišču vzhodne Evrope in zahodne Azije. Dežela leži v gorah med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, do katerih pa nima dostopa. Obsega severni del Armenske planote, ki ima večino nadmorske višine med 1400 in 1800 m, sekajo pa jo medgorske kotline. Na severnem robu planote je gorovje Mali Kavkaz, ki je tektonskega nastanka in poteka vzdolž meje z Gruzijo in Azerbajdžanom. Najvišji vrh je Aragac s 4095 m nadmorske višine. Njihov nacionalni simbol je gora Ararat, ki pa se nahaja v današnji Turčiji. Na jugu, na meji s Turčijo in Iranom, je rodovitna dolina reke Arks. Okoli 50 % države leži nad 2000 m nadmorske višine in le 3 % pod 650 m nadmorske višine. Reke in jezera: Na vzhodu države je veliko sladkovodno jezero Sevan, katerega površina se sicer iz leta v leto manjša, a še vedno spada med največja visokogorska jezera. Pomembna reka je Razdan, ki teče iz jezera, izliva pa se v mejno reko Aras, ki teče proti Kaspijskemu jezeru. PODNEBJE: V večini Armenije je celinsko podnebje, z vročimi poletji in mrzlimi zimami ter skromnimi padavinami, ki padejo večinoma spomladi in jeseni. V višjih legah je podnebje gorsko, z nekaj več padavin.

30

GOSPODARSTVO Zaradi naravne lege Armenija nikoli ni bila kmetijska dežela. Večje poudarke je namenjala trgovini, obrti in kasneje industriji. V času sovjetskega planskega gospodarstva je razvila moderen industrijski sektor. Po osamosvojitvi je velike agro-industrijske komplekse nadomestila z manjšimi, tako da jim je uspelo zajeziti hudo revščino. Zajezili so tudi inflacijo, stabilizirali valuto in do danes privatizirali večino malih in srednjih podjetij. Zaradi političnih konfliktov z Azerbajdžanom in Turčijo je Armenija še vedno močno naslonjena na Rusijo in armenske delavce, ki denar iz tujine pošiljajo domov. NARAVNA BOGASTVA: nekaj nahajališč zlata, baker, molibden, cink, boksit. BDP per capita: 5900 USD (Slovenija 27.900 USD). STOPNJA NEZAPOSLENOSTI: 7,1 %. SESTAVA BDP: 19 % kmetijstvo, 33 % industrija, 48 % storitve. KMETIJSTVO: V kmetijstvu je zaposlenih 46 % delovne sile, prispevajo pa 19 % BDP. Armenija je bila prva med sovjetskimi republikami, ki je zemljo privatizirala. Spremljajoče dejavnosti, kot so predelava hrane in rastlinjaki, pa so večinoma ostali v državni lasti. Vulkanska zemlja je sicer rodovitna, a teren mnogokrat nedostopen in padavin premalo. Pridelujejo pšenico in ječmen, veliko zemlje je namenjene pašnikom, s pomočjo namakanja pa v dolini reke Aras pridelujejo tudi fige, granatna jabolka, marelice, breskve, orehe in olive. INDUSTRIJA: V industriji je zaposlenih 16 % delovne sile, ki prispeva 33 % BDP. Že pred osamosvojitvijo je bila Armenija pretežno industrijska država. Danes so najpomembnejše panoge kemična, prehrambena in tekstilna industrija, proizvodnja strojev in elektronskih naprav. Te panoge pa zadnje čase dopolnjujejo tudi obdelava dragih kamnov in izdelava nakita ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Izvoz: Surovo železo in baker, ostale kovine, minerali, živila, energija; največ v Rusijo, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Gruzijo, Bolgarijo in ZDA. Uvoz: Zemeljski plin, nafta, tobačni izdelki, živila, diamanti; največ iz Rusije, Kitajske, Ukrajine, Turčije, Nemčije, ZDA in Irana. STORITVE: Ta sektor že 10 let hitro narašča. Danes je v storitvah zaposlenih 38 % delovne sile, ki k BDP prispeva 48 %. Turizem je hitro

31

naraščajoča panoga. Vsako leto vsaj pol milijona turistov, mnogi med njimi imajo armenske korenine.

O ARMENIJI – ALI STE VEDELI? • da Armenci svoji deželi pravijo Hayastan, kar pomeni dežela Haika, ki naj bi bil prapravnuk biblijskega očaka Noeta … • da so ime Armenija prvi uporabili Grki približno 1000 let p. n. š. … • da je v Metsamorju (provinca Armavir) še vedno ohranjen 4800 let star ka mnit observatorij za opazovanje zvezd … • da predvidevajo, da so v Armeniji prvi poimenovali znamenja zodiaka in da so vse te živali živele na armenskih tleh … • da so rokoborba, dvigovanje uteži, judo, boks in šah najbolj popularni športi v Armeniji … • da je število Armencev po vsem svetu ocenjenih na 11 milijonov (od tega 3 milijoni v Armeniji) in da je največje »armensko mesto« Bejrut v Libano nu … • da je krono Tigrana Velikega, kralja največjega armenskega ozemlja, kra sila tudi zvezda repatica, ki je bila verjetno Halleyev komet, ki je bil viden leta 87 p. n. š. … • da imajo armenske korenine tudi pevka in igralka Cher, šahist Garry Ka sparov in bivši voznik formule 1 Alain Prost … • da se armenska apostolska cerkev imenuje po dveh Jezusovih apostolih Jerneju in Tadeju … • da naj bi bila Armenija eno prvih središč metalurgije na svetu … • da je pod Araratsko planoto veliko podzemno jezero …

32

KRATKA ZGODOVINA Ko govorimo o Armeniji v zgodovinskem okviru, se pod tem pojmom skriva poleg današnje Armenije tudi precejšen del današnje vzhodne Turčije. PRAZGODOVINA Ostanki, ki so jih našli na tleh današnje Armenije, pričajo o prisotnosti prednika človeka že pred 800.000 leti. Več tisoč let stari petroglifi (v skale vklesane risbe) in ostanki observatorijev pa dokazujejo, da so že zelo zgodaj opazovali tudi nebesna telesa. KRALJESTVO URARTU Prva samostojna država na zgodovinskem ozemlju Armenije je nastala po propadu velikega Hetitskega imperija v 12. stoletju p. n. š. v okolici jezera Van v današnji Turčiji. Sicer precej samozadostno kraljestvo v Armenskih gorah je trgovalo s svojimi sosedami, pa tudi z Afganistanom, od koder so uvažali kositer, za izdelavo brona, in s Kitajsko, saj so se iz tistega časa ohranili celo nekateri kosi svile. Zaton Urartuja se je začel v 7. stoletju p. n. š. z vpadi sovražnih nomadskih plemen, dokončno pa so njihovo izginotje povzročili tudi Medijci iz današnjega Irana. Danes na to kraljestvo spominja ime gore Ararat, ki je še vedno nacionalni simbol današnje Armenije. ARMENIJA V NAJVEČJEM OBSEGU Perzijski Ahemenidi in Aleksander Veliki s svojimi nasledniki so v naslednjih nekaj stoletjih vladali ozemlju Armenije. V 2. stoletju p. n. š. pa so Rimljani za kralje neodvisne Armenije imenovali generale, ki so bili pokorni njihovemu cesarstvu. Leta 95 p. n. š. je na oblast prišel Tigran Veliki iz dinastije Artaksidov, ki velja za prvo kraljevo dinastijo Armenije, in osvojil precejšnje ozemlje. To je bila druga in tudi največja samostojna država na ozemlju zgodovinske Armenije. V 2. stoletju našega štetja je Armenija izgubila samostojnost. Sprva so jih nadvladali Rimljani, nato Perzijski Sasanidi, nato pa so oblast konec 3. stoletja zopet prevzeli Rimljani.

33

TIGRAN VELIKI se je rodil leta 140 p. n. š. Do svojega 40. leta je bil ujetnik kralja Mitradata II, sosednjega partskega imperija. Ko je armenski kralj Tigran I leta 95 p. n. š. umrl, si je Tigran Veliki kupil svojo svobodo tako, da je partskemu vladarju predal 70 dolin današnjega severozahodnega Irana in še istega leta zavladal Armeniji. Po smrti svojega »ječarja« je vse doline priboril nazaj, a ne le to. Svoje ozemlje je razširil čez celotno Armensko višavje v današnji Turčiji, današnjo Sirijo, severni del Iraka ter severozahodni del Irana do Kaspijskega jezera in Južnega Kavkaza. Tigranov tast, pontski kralj Mitradat IV, ga je vpletel v vojno z Rimljani in njegov sin je sklenil zavezništvo z rimskim generalom Pompejem, tako da je Tigran moral sprejeti njegove pogoje. Za precejšnjo odkupnino je ohranil kraljestvo in do smrti leta 55 p. n. š. vladal kot zaveznik Rimljanov, izdajalskega sina pa poslal nazaj v Rim, kot ujetnika. POKRISTJANJEVANJE V 3. stoletju je bil zoroastrizem najbolj razširjena religija na območju Armenije. Tudi praksa žrtvovanja živali je bila razširjena. A v tem času so se tudi v Armeniji že pojavili prvi kristjani. Uradniku takratnega armenskega kralja Trdata III Gregorju Iluminatorju (Sveti Gregor Razsvetljenec) gre zasluga za to, da je Armenija leta 301 postala prva država, ki je sprejela krščansko vero. Seveda pa prehod Armencev v krščanstvo ni bil enostaven in hiter, saj je zahteval spremembo marsikatere navade (npr. odprava poligamije in poročanja med sorodniki). Poleg tega se je zastavljalo tudi vprašanje monofozitizma, zato se je leta 451 armenska apostolska cerkev ločila od takrat še enotne krščanske cerkve. V tem času je armenski menih Mesrop Maštoc zasnoval tudi armensko pisavo, kar je pomenilo tudi začetek armenske književnosti in preprečitev, da bi se Armenci asimilirali s sosednjimi ljudstvi. MESROP MAŠTOC (rojen 361, umrl 441) je bil zaradi odličnega znanja grščine, sirščine in perzijskih jezikov na armenskem dvoru imenovan za pisanje kraljevih odlokov. A je to službo kaj hitro opustil in se umaknil v samostan, kjer je proučeval krščanska besedila. Pri spreobračanju prebivalcev v kristjane je naletel na težavo, saj ljudje niso razumeli obstoječih besedil, zato se je odločil, da jih prevede

34