Oskarjevi Filipini

GEOGRAFIJA Arhipelag leži na JV obali Azije, 21 stopinj severno od ekvatorja, 160 km južno od Tajvana, 25 km severno od Sabaha (Borneo) in 960 km vzhodno od Vietnama. Na vzhodu arhipelag omejuje Filipinsko morje, na jugu Sulaveško morje in na severu in zahodu Južnokitajsko morje. Arhipelag sestavlja 7.107 otokov, od tega je cca. 2.000 naseljenih, zato sodi med največje arhipelage sveta. Večina otokov je vulkanskega izvora, načeloma so gorati kot posledica vulkanskih izbruhov. Največje izbruhe sta v zadnjem času zaznamovala vulkana Pinatubo in Mayon. Na Filipinih je 221 vulkanov, od tega je 21 aktivnih. Posledica izbruhov je zelo rodovitna zemlja. Poleg vulkanov so Filipini ogroženi tudi zaradi nenehnih plazov, poplav in potresov. Obala je dolga kar 36.289 km, v njenih vodah pa se skrivajo eni lepših koralnih grebenov. Poleg kitov in delfinov živijo v morju tudi morske krave in najmanjše ribe na svetu »Pandaka pygmaea«. Filipinske otoke lahko razdelimo v 3 skupine: 1. Luzon , največji in najbolj severni otok s prestolnico Manilo; šest bližnjih otokov se uvršča v to skupino: Batanes, Catanduanes, Mindoro, Marinduque, Masbate in Romblon. 2. Mindanao , drugi največji otok na južnem delu arhipelaga, od njegovega JZ dela otoki Sulu tvorijo »most« do Bornea. 3. Visayas , skupina otokov med Luzonom in Mindanao, z večjimi otoki: Panay, Negros, Cebu, Bohol, Leyte in Samar. Pod Visayas spada tudi Palawan na zahodu z več kot 1.700 otoki, ki tvori še en »most« od Filipinov proti Borneu. PODNEBJE Arhipelag se nahaja tik nad ekvatorjem, zato se temperature v povprečju gibljejo med 24 in 31 stopinjami Celzija. Povprečna vlažnost znaša od 70 do 85% in je odvisna od časa v letu in od količine padavin. Obstajata dva letna časa in sicer sušno obdobje, ki traja od novembra do aprila, ter deževno obdobje, ko pade v povprečju 2.000 mm padavin (jugovzhodni monsun). Podnebje se razlikuje glede na geografsko lego in nadmorsko višino in je od regije do regije različno.

7