Oskarjevi Filipini

so španske galeje (mnoge so naredili blizu Manile) plule od Filipinov do »novega sveta«. S seboj so vozile začimbe, svilo, porcelan in zlato, vračale pa so se z mehiškim srebrom. Leta 1762 Britanci napadejo Manilo, vendar jih domačini preženejo in Španci zadržijo svojo oblast na otočju vse do konca 19.st. Pod vodstvom dr. Jose Rizala (zdravnik, pesnik, pisatelj, lingvist) se začne konec 19.st. odkrit upor proti španski nadvladi. Rizala leta 1896 Španci usmrtijo, za Filipince postane mučenik in narodni heroj, njegovo delo pa nadaljujejo drugi. AMERIČANI (1898 - 1946) Španci se zaradi interesov na Kubi zapletejo v vojno z Američani. Filipini kot španska kolonija postanejo vpleteni, a se zaradi želje po neodvisnosti postavijo na stran Američanov. Američani zmagajo v špansko-ameriški vojni in 12. junija 1898 prvič zaplapola samostojna filipinska zastava, razglasi se neodvisnost Filipinov, general Aguinaldo postane prvi predsednik Filipinske republike. Čeprav neodvisnost nikoli ni bila uradno priznana, je za Filipince Aguinaldo njihov prvi predsednik in 12. junij je še danes državni praznik (praznik neodvisnosti). Američani so imeli drugačne namene in kmalu začnejo Filipinom vladati ameriški guvernerji in generali. Amerika je imela tukaj svoje ekonomske interese tako kot prej Španija in do leta 1930 je cvetela industrija (rudarstvo) in prostitucija. Ko so dodobra izčrpali državo, so leta 1935 vsaj na papirju podelili Filipinom določene pravice in izvedene so bile prve narodne volitve.

13