Oskarjevi Filipini

Oskarjevi

Filipini

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 POLITIČNA IN UPRAVNA DELITEV..............................................................................................6 ZASTAVA .........................................................................................................................................................6 ETIMOLOGIJA IMENA FILIPINI..............................................................................................................6 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 7 PODNEBJE....................................................................................................................................... 7 PREBIVALSTVO............................................................................................................................... 8 GOSPODARSTVO. .......................................................................................................................... 9 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................10 GLASBA.......................................................................................................................................... 11 ŠPORT............................................................................................................................................. 11 ZGODOVINA.................................................................................................................................. 12 ZAČETKI.........................................................................................................................................................12 ŠPANCI (1521/ 1565 - 1898)....................................................................................................................12 AMERIČANI (1898 - 1946).......................................................................................................................13 DRUGA SVETOVNA VOJNA IN DRUGA NEODVISNOST..........................................................14 FERDINAND MARCOS.............................................................................................................................15 FILIPINI DANES...........................................................................................................................................15 MANILA.......................................................................................................................................... 16 INTRAMUROS .............................................................................................................................................16 UTRDBA SANTIAGO.................................................................................................................................16 K ATEDRALA. ................................................................................................................................................17 PARK RIZAL...................................................................................................................................................17 SEVERNI LUZON...........................................................................................................................17 BANAUE IN BATAD....................................................................................................................................17 RIŽEVE TERASE...........................................................................................................................................18 PALAWAN ......................................................................................................................................18 PUERTO PRINCESA...................................................................................................................................18 NACIONALNI PARK PODZEMNA REKA IN SABANG..................................................................19 EL NIDO, ARHIPELAG BACUIT IN CORON.......................................................................................19 ZANIMIVOSTI O DEŽELI FILIPINI:..............................................................................................20 KORALNI GREBENI....................................................................................................................................21 RAZNOLIKOST PODVODNEGA SVETA...........................................................................................22 MARIJANSKI JAREK.....................................................................................................................26 FILIPINSKI JEZIK...........................................................................................................................27

SPLOŠNO O DEŽELI Država: Republika Filipini. Vlada: Unitarna predsedniška republika. Glavno mesto: Manila (15 milj.) Pomembna mesta so še: Davao (2 milj.), Cebu city (1 milj.), Zamboanga (1 milj.). Glavni prazniki: Dan neodvisnosti 12. Junij (1898 neodvisnost od Španije; 4. Julij 1946 neodvisnost od ZDA). Državna himna: Lupang Hinirang (Ljubljena dežela). Uradni jezik: filipino (zasnovan na jeziku Tagalog) in angleščina. Govorijo 8 glavnih dialektov in do 195 jezikov, pri čemer vsi izhajajo iz Prebivalstvo: 117 milj (ocena za 2024, 13. na svetu). Pričakovana starost je 67 let za moške in 74 let za ženske. Gostota naselitve: 390 preb/ km 2 . Rodnost: 2,77 otroka /žensko. Etnična pripadnost: Tagaloganci 26%, Bisajci/Binisajci 14,3%, Ilokanci 9%, Cebujci 8%, Ilonggci 7,9%, Bikolci 6,5%, Warayci 3,8%, ostalo. Verska pripadnost: katoliki 78,8%, muslimani 6,4%, Kristusova cerkev 2,6%, evangeličani 2,4%, ostali kristijani 3,9%, ostalo 8,2%. Pismenost: 96%. BDP na prebivalca: 3.500 USD (2023). Pravni sistem: mešanica civilnega, islamskega in običajnega prava. Najpomembnejše panoge v gospodarstvu: Danes storitve ustvarijo več kot 60% BDP, industrija pa 30%. Glavne industrijske panoge so elektronika, oblačila, čevlji, farmacija, kemična industrija, lesni izdelki, prehrambena industrija, predelava nafte, ribolov. Naravna bogastva: les, nafta, nikelj, kobalt, srebro, zlato, sol, baker. malajsko-polinezijske skupine jezikov. Površina: 300.000 km 2 (74. na svetu). Najvišja točka: 2.954 m, Mt. Apo. Najnižja točka: Filipinsko morje 0 m.

4

Kmetijski pridelki: sladkorni trs, kokos, riž, koruza, banane, kasava, ananas, mango, svinjina, jajca, govedina, ribe. Največji trgovski partnerji Filipinov so Kitajska, ZDA, Japonska, Hong Kong in Singapur. Stopnja nezaposlenosti: 3,6% (2023). Promet: v državi je 1100 km železniških prog, a le 120 km v uporabi, 216.000 km cest, 247 letališč in ca. 1850 velikih ladij. Vozijo: po desni. Časovni pas: 7 ur pred srednjeevropskim časom (UTC +8).

Nacionalna klicna koda: +63. Valuta: filipinski peso (PHP). Elektrika: 220 V.

5

POLITIČNA IN UPRAVNA DELITEV Filipini imajo demokratično ureditev, so ustavna republika s predsedniškim sistemom. Predsednik je tudi šef vlade, ima izvršno oblast in je poveljnik oboroženih sil. Izvoljen je za obdobje šest let. Od junija 2022 državi vlada Ferdinand »BongBong« Marcos junior, sin znamenite Imelde in Ferdinanda Emmanule Edralin Marcos. Na volitvah je premagal Leni Robredo (27,9% glasov) in najbolj slavnega filipinskega športnika/ boksarja Manny Pacquiao (6,8% glasov). Filipini so razdeljeni na tri večja otočja Luzon, Visayas in Mindanao (nekako posebej pa je včasih še otok Palawan). Dežela se deli na 17 regij, 81 provinc in 38 mest. Province se delijo naprej na mesta in občine, najmanjša upravna enota je »barangays«. Poseben status v državi ima avtonomna regija v muslimanskem Mindanao. ZASTAVA Sestavljena je iz dveh pasov modre in rdeče barve, z belim trikotnikom na levi strani, v trikotniku najdemo sonce z osmimi žarki, v vsakem kotu trikotnika pa je majhna rumena peterokraka zvezda. Modra barva predstavlja mir in pravico, rdeča pogum, bela pa enakopravnost. Osem žarkov predstavlja prvih osem provinc, ki so pridobile neodvisnost od Španije, tri zvezde pa so kot tri največja geografska območja: Luzon, Visayas in Mindanao. Zastava je bila zasnovana leta 1897. V času vojne jo obrnejo navzdol, tako da je rdeča na vrhu. ETIMOLOGIJA IMENA FILIPINI Ime Filipini prihaja od kralja Filipa II. iz Španije. Španski raziskovalec Ruy Lopez de Villalobos je med svojo ekspedicijo leta 1542 poimenoval otoka »Leyte« in »Samar« Felipinas po asturijskem princu. Postopno se je to ime uveljavilo za celotno otočje. Pred tem so Španci uporabljali imeni Islas de Poniente (Zahodni otoki) in San Lazaro.

6

GEOGRAFIJA Arhipelag leži na JV obali Azije, 21 stopinj severno od ekvatorja, 160 km južno od Tajvana, 25 km severno od Sabaha (Borneo) in 960 km vzhodno od Vietnama. Na vzhodu arhipelag omejuje Filipinsko morje, na jugu Sulaveško morje in na severu in zahodu Južnokitajsko morje. Arhipelag sestavlja 7.107 otokov, od tega je cca. 2.000 naseljenih, zato sodi med največje arhipelage sveta. Večina otokov je vulkanskega izvora, načeloma so gorati kot posledica vulkanskih izbruhov. Največje izbruhe sta v zadnjem času zaznamovala vulkana Pinatubo in Mayon. Na Filipinih je 221 vulkanov, od tega je 21 aktivnih. Posledica izbruhov je zelo rodovitna zemlja. Poleg vulkanov so Filipini ogroženi tudi zaradi nenehnih plazov, poplav in potresov. Obala je dolga kar 36.289 km, v njenih vodah pa se skrivajo eni lepših koralnih grebenov. Poleg kitov in delfinov živijo v morju tudi morske krave in najmanjše ribe na svetu »Pandaka pygmaea«. Filipinske otoke lahko razdelimo v 3 skupine: 1. Luzon , največji in najbolj severni otok s prestolnico Manilo; šest bližnjih otokov se uvršča v to skupino: Batanes, Catanduanes, Mindoro, Marinduque, Masbate in Romblon. 2. Mindanao , drugi največji otok na južnem delu arhipelaga, od njegovega JZ dela otoki Sulu tvorijo »most« do Bornea. 3. Visayas , skupina otokov med Luzonom in Mindanao, z večjimi otoki: Panay, Negros, Cebu, Bohol, Leyte in Samar. Pod Visayas spada tudi Palawan na zahodu z več kot 1.700 otoki, ki tvori še en »most« od Filipinov proti Borneu. PODNEBJE Arhipelag se nahaja tik nad ekvatorjem, zato se temperature v povprečju gibljejo med 24 in 31 stopinjami Celzija. Povprečna vlažnost znaša od 70 do 85% in je odvisna od časa v letu in od količine padavin. Obstajata dva letna časa in sicer sušno obdobje, ki traja od novembra do aprila, ter deževno obdobje, ko pade v povprečju 2.000 mm padavin (jugovzhodni monsun). Podnebje se razlikuje glede na geografsko lego in nadmorsko višino in je od regije do regije različno.

7

PREBIVALSTVO Filipinci so po svetovni raziskavi iz leta 2005 uradno najsrečnejši ljudje. Kljub revščini in precej kruti zgodovini znajo prebivalci vse težave in nelagodja sprejemati z nasmehom in odnosom »bahala na«, to pa izraža idejo, da bo vse minilo in da je medtem treba polno živeti življenje. Zanimivo je, da v veliko različnih jezikih in dialektih, ki jih govorijo na Filipinih, ne poznajo besed za depresijo, negotovost in celo zdolgočasenost. Povprečen Filipinec ima sila skromne želje: da bo imel dovolj za jesti za svojo družino in da bo lahko užival male radosti življenja. Dokler sta prisotna smeh in ljubezen, je veliko razlogov za biti vesel in srečen. Druga pomembna ideja, ki izraža filipinsko dušo, pa je »hiya«, ki pomeni občutek za sramoto. Če se pokaže premalo hiye, »izgubiš obraz« in nič ni hujšega kot to. Velikokrat to pomeni, da Filipinci bolj skrbijo zato, kaj si drugi mislijo, kot za to, kaj želijo narediti. Za popotnike na Filipinih naj torej velja pravilo – vse probleme je treba reševati z nasmehom in šalami, kajti jeza bo situacijo samo še poslabšala. Rast prebivalstva je še vedno velika, kljub državnim programom planiranja družine. Razlog je, da so prebivalci večinoma precej verni, kot drugo pa verjamejo, da je velika družina največja varnost za stara leta. Velika in povezana razširjena družina je najpomembnejša celica družbe. To je razlog, zakaj bogati ostajajo bogati in revni ostajajo revni, ker vsaka družina najprej poskrbi za svoje člane. Še ena značilnost Filipincev je »filipino time«, ki pomeni, da je navada zamujati. V Manili to pomeni morda nekaj minut ali ur, kje na vasi pa lahko tudi nekaj dni. V mestih živi polovica vsega prebivalstva in so magnet za revne prebivalce. Odstotek urbanega prebivalstva se nenehno veča. Okoli 20% prebivalstva dela v tujini in domov pošljejo približno 3,5 milijarde USD oz. tretjino letnega BDP. Etnološko je večina Filipincev povezana z Indonezijci in Malezijci, kulturo pa predstavljajo tako vzhod kot zahod, saj so tekom zgodovine sprejeli priseljence iz Kitajske, Vietnama, Tajvana, Japonske, Koreje,

8

ZDA, Evrope in Indije. Na Filipinih danes najdemo vsaj 100 manjšin, večina od teh je razdeljena v tri glavne skupine: Negrito, Igorot in Manobo. Filipini so imeli dve ženski predsednici v zadnjih 20 letih in ženske imajo pomembno vlogo v družbi. Že v 50ih in 60ih letih prejšnjega stoletja je bilo od 20 do 25% poslank. GOSPODARSTVO Politika stabilnosti Ramosove vlade v devetdesetih letih je bila odgovorna za veliko ekonomsko rast, v začetku 20.st. pa se je rast upočasnila. Dve tretjini Filipincev živi od kmetijstva, ribolova in gozdarstva. Ribe in morska hrana so pomemben del filipinske prehrane. Najpomembnejši kmetijski produkt je riž. Za izvoz so pomembni kokosi (kopra), tobak, banane, ananasi, v zadnjem času pa tudi rezane rože (orhideje). Živinoreja je dokaj nerazvita, za prehrano gojijo perutnino, svinjino, ovce, bivole pa uporabljajo za delovno silo. Od naravnih bogastev so najpomembnejši krom, železo, baker, premog, nikelj, žveplo, merkurij, azbest, gips, marmor in sol. Imajo tudi nekaj na novo odkritih naftnih nahajališč. Glavne industrije so prehrambena, tekstilna, usnjarska, avtomobilska, proizvodnja luksuznih izdelkov, ladjedelništvo. Od storitev je najpomembnejša telefonija, okoli 300.000 telefonskih agentov v Manili in večjih mestih skrbi za klice po celem svetu. Plače za telefoniste pa so nad povprečjem. Turizem postaja vedno pomembnejši. Leta 2023 je Filipine obiskalo 5,4 milijona turistov, pričakovanja za 2024 pa so postavljena na 7,7, milijonov. Prednjačijo Korejci (1,5 mio), Američani (1 mio) in Japonci (0,3 mio) - velja za leto 2023.

9

HRANA IN PIJAČA Filipinci ljubijo hrano. Tradicionalno je čez dan razporejenih pet obrokov: zajtrk, jutranja meryenda (malica), kosilo, popoldanska meryenda in večerja. Meryenda pomeni prigrizek ali malica, a za popoldansko meryendo lahko dobite isto, kar se je jedlo za kosilo. Tradicionalno hrano (pinoy) običajno postrežejo kot odprti bife, ko se da na mizo več različnih jedi, vsak pa sam izbira ali bo jedel eno ali vse po malem. Filipinska hrana je mešanica španskih, malajskih in kitajskih vplivov skupaj s filipinsko ljubeznijo do življenja in hrane. Filipinci jedo veliko mesa, manj zelenjave in precej morske hrane. Ena redkih zelenjavnih jedi je pinakbet – jed iz buče, fižola, jajčevca, okre in ostale zelenjave, začinjena s česnom, čebulo, ingverjem, paradižniki, pašteto iz rakcev in včasih tudi s kokosovim mlekom. Na zabavah se ponavadi je igado (ocvrta svinjska jetrca), kaldereto (golaž iz govedine ali koze) in pečenega piščanca. Najbolj popularna sladica je halo halo – to je visok kozarec napolnjen s sadjem, sladko koruzo, mladim kokosom in še kakšnim tropskim presenečenjem, na vrhu začinjeno z ledom, karamelno kremo in sladoledom. Od eksotične hrane lahko poskusite psa, kuhan račji zarodek, žabe, mravlje, polže, kuščarje, gliste ... Pravijo, da je za večino omenjenih kulinaričnih presežkov bolje prej spiti lambanog (kokosovo vino). Od pijače prevladujejo brezalkoholne, čaj v kitajskih restavracijah, buko (sveži sok mladega kokosa), sveži guayabano (soursop) sok, pijača z kalamansijem (lokalni citrus); od alkoholnih pijač sta na prvem mestu pivi San Miguel in Red Horse. Na Filipinih proizvajajo v Aziji dobro prepoznaven rum Tanduay, brandije, gine in viskije. Lokalne variante so tuba in lambanog (različne variante močnega palminega – kokosovega vina).

10

GLASBA OPM je kratica za Original Pinoy Music, originalno pinojsko glasbo. To poimenovanje združuje veliko različnih zvrsti, pinoyski rock, folk glasbo in žanre new-age-a. Ena zanimivih podzvrsti je Pinikpikan, mešanica tradicionalne plemenske glasbe in modernega jam-band rocka. Ena znanih pevk te zvrsti je Grace Nono. Še nekaj drugih slavnih imen: Kitchie Nadal, Lea Salonga, Cecile Licad, Freddie Aquilar ... Filipinci ljubijo karaoke oz. videoke - kot jim pravijo. Ni je boljše zabave kot glasno prepevanje! Ne glede na posluh in kvaliteto petja velja, da kritike niso dovoljene, ampak je dobrodošla le spodbuda in aplavz. ŠPORT Nacionalni šport je košarka, ki so jo prinesli in kot del amerikanizacije zelo razširili Američani. Vsako srednje veliko mesto ima vsaj eno dvorano za košarko, PBA (Filipinska košarkarska zveza) je zelo priljubljena. Popularen je tudi biljard, boks in badminton, med elito pa polo in golf. Na prvem mestu priljubljenosti so gotovo petelinji boji: da bi razumeli strast, bi jih morali obiskati večkrat. Začne se z vrvežem, stavami in blagovnim menjavami, boj je krut in kratek (petelina imata zavezane nože - britvice na nogah), poraženec pa konča v loncu.

11

ZGODOVINA ZAČETKI

Najstarejši prebivalec Filipinov naj bi bil t.i. človek iz Tabona, čigar delčke lobanje so našli na Palawanu, stara naj bila vsaj 47.000 let. Ocean in čoln sta bila od nekdaj dva pomembna simbola Filipinov, beseda barangay, ki je danes najmanjša politično upravna enota v deželi (skupnost), prihaja iz starega izraza za jadrnico. Filipine naj bi človek naselil v različnih migracijskih valovih. Okoli 250.000 let nazaj, ko je bilo otočje povezano s kopnim (Azijo), so se tu naselili prvi ljudje. Okoli 50.000 pr.n.št. naj bi prišel val t.i. nomadskih Negritov z Malajskega polotoka, Bornea in morda celo Avstralije. V neolitiku so prišli sem Indonezijci, ki so bili dobri pomorščaki, s seboj pa so prinesli znanje o gradnji in kmetijstvu in številna orodja. Indonezijci naj bi začeli z izgradnjo riževih teras v severnem Luzonu cca. 2000 let nazaj. Nato so v vsaj treh migracijskih valovih prihajali Malajci, od 1.st. n. št. pa tja do prihoda Špancev. Prvi val je prišel na območje severnega Luzona, drugi val naj bi predstavljal današnje etnične skupine Bicolano, Bisayan in Tagalog, tretji val pa so bili ponosni muslimanski Malajci. V tem času se je že razvila trgovina med otočjem in celino. Prvi trgovci so bili Kitajci. Kasneje je na Filipine prihajalo veliko indonezijskih, indijskih, tajskih, japonskih popotnikov in trgovcev, najbolj uspešni pa Leta 1521 Ferdinand Magellan pristane na otoku Samar in trdi, da ozemlje pripada Španiji. Otoke poimenuje »Islas de Poninete« (Zahodni otoki), kmalu za njim pridejo Portugalci in razglasijo otoke za »Vzhodne otoke«. Španci so močnejši in z naslednjimi ekspedicijami uveljavijo svojo moč na otočju, s kolonizacijo širijo katoliško vero. Leta 1565 je podpisan sporazum, da je vsak Filipinec odgovoren španskemu zakonu. Leta 1571 Španci premagajo muslimane in zajamejo strateško pomembno muslimansko naselje Maynilad (današnja Manila), ki postane prestolnica otočja. Skozi 16. in 17.st. so bili Kitajci s svojo diplomacijo in trgovino. ŠPANCI (1521/ 1565 - 1898)

12

so španske galeje (mnoge so naredili blizu Manile) plule od Filipinov do »novega sveta«. S seboj so vozile začimbe, svilo, porcelan in zlato, vračale pa so se z mehiškim srebrom. Leta 1762 Britanci napadejo Manilo, vendar jih domačini preženejo in Španci zadržijo svojo oblast na otočju vse do konca 19.st. Pod vodstvom dr. Jose Rizala (zdravnik, pesnik, pisatelj, lingvist) se začne konec 19.st. odkrit upor proti španski nadvladi. Rizala leta 1896 Španci usmrtijo, za Filipince postane mučenik in narodni heroj, njegovo delo pa nadaljujejo drugi. AMERIČANI (1898 - 1946) Španci se zaradi interesov na Kubi zapletejo v vojno z Američani. Filipini kot španska kolonija postanejo vpleteni, a se zaradi želje po neodvisnosti postavijo na stran Američanov. Američani zmagajo v špansko-ameriški vojni in 12. junija 1898 prvič zaplapola samostojna filipinska zastava, razglasi se neodvisnost Filipinov, general Aguinaldo postane prvi predsednik Filipinske republike. Čeprav neodvisnost nikoli ni bila uradno priznana, je za Filipince Aguinaldo njihov prvi predsednik in 12. junij je še danes državni praznik (praznik neodvisnosti). Američani so imeli drugačne namene in kmalu začnejo Filipinom vladati ameriški guvernerji in generali. Amerika je imela tukaj svoje ekonomske interese tako kot prej Španija in do leta 1930 je cvetela industrija (rudarstvo) in prostitucija. Ko so dodobra izčrpali državo, so leta 1935 vsaj na papirju podelili Filipinom določene pravice in izvedene so bile prve narodne volitve.

13

DRUGA SVETOVNA VOJNA IN DRUGA NEODVISNOST Leta 1941 Japonci napadejo Američane, bombardirajo Pearl Harbour na Havajih in napadejo ameriško bazo Clark Field na Filipinih. Dva dni kasneje Japonci pristanejo v Viganu (Severni Luzon) in z uspešnimi bitkami potisnejo Filipince in Američane vse do Bataanskega polotoka. Ameriški general MacArthur pobegne, njegovih 76.000 vojakov pa zasežejo Japonci (od tega je bilo 66.000 Filipincev). Začel se je t.i. Bataanski mrtvaški pohod, ko na poti v taborišča umre več kot polovica zajetih vojakov. Danes je v spomin na ta dan 9. aprila državni praznik. Od 1942 do 1945 so Japonci vladali z trdo, vojaško roko. Leta 1944 se je pobegli general MacArthur vrnil z željo, da premaga Japonce, in prebivalci Manile so se znašli v navzkrižnem ognju, ubitih je bilo vsaj 150.000 ljudi, eno takrat najlepših mest Azije pa je končalo v ruševinah. V času Druge svetovne vojne je bilo ubitih cca 1,1 milj. Filipincev. Leta 1946 se Američani umaknejo in Filipini postanejo dokončno neodvisni, Manual Roxas postane predsednik. Američani imajo še vedno velik vpliv na državo (ekonomski interesi in zadolževanje).

14

FERDINAND MARCOS Leta 1965 je za predsednika izbran Ferdinand Marcos, ki postane prvi predsednik, ki zmaga tudi v drugem mandatu. Obljubljal je novo obdobje in njegova karizmatična žena Imelda je želela Manili vrniti predvojno energijo. Vsi ti projekti pa niso prinesli »hrane na mizo« in že v sedemdesetih letih pride do večjega nezadovoljstva in številnih protestov. Marcos je zato razglasil »vojno pravo (martial law)«, da je s tem zaščitil svoje interese in si omogočil nadaljnje vladanje (tretji mandat sicer ni dovoljen). Okoli 50.000 nasprotnikov Marcosovega režima je bilo zaprtih, izgnanih ali ubitih. Leta 1981 je vojno pravo umaknil in razglasil novo republiko, takojšne volitve, na katerih je zmagal brez pravega nasprotnika. Situacija se je zaostrila leta 1983, ko se je iz izgnanstva vrnil Benigno »Ninoy« Aquino Jr in so ga ob vrnitvi ubili. Na ulice se je zgrnila dvomilijonska žalujoča množica. Leta 1986 je na volitvah sodelovala žena pokojnega Aquina, Corazon »Cory« Aquino in kljub temu, da je Marcos razglasil zmago, je na odziv množice moral pobegniti iz države, Cory Aquino pa je postala prva predsednica Filipinov. Marcos je umrl v izgnanstvu 1989, njegova žena Imelda pa se je kmalu vrnila na Filipine in se izognila vsem kaznim, ki so jo čakale. FILIPINI DANES Cory Aquino je predsedovala kar dva mandata, nasledil jo je Fidel Ramos, nato Joseph Estrada kot prvi predsednik, ki je pred tem delal v zabavni industriji kot priljubljen umetnik, in prvi, ki je med svojim mandatom nosil brke. Leta 2001 pa zopet zavlada ženska predsednica in sicer Gloria Macapagal Arroyo, hči prejšnjega predsednika Diosdado Macapagal (1961 - 1965), ki prav tako uspe vladati dva mandata. Od 2010 do 2016 je Filipinom vladal Benigno Aquino III, sin heroja Ninoy Aquino Jr. in prve ženske predsednice Cory Aquino, da bi ga nadomestil zloglasni predsednik Rodrigo Duterte (2016 do 2022), ki se zaplete v vojne proti drogi in težnjam muslimanske večine iz Mindanao-a po samostojnosti, kjer je ISIL nameraval zgraditi svojo novo utrdbo. Duterte je označen kot najstarejši predsednik Filipinov, vodenje države je prevzel v 71. letu starosti. Od leta 2022 krmilo ponovno prevzame družina Marcos, tokrat je na čelu države sin Ferdinanda in Imelde Marcos, Ferdinand »Bongbong« Marcos jr.

15

MANILA Mesto Manila je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov. Je središče širšega urbanega območja, v katerem živi preko 15 milijonov prebivalcev in po njem se imenuje Metro Manila. Leži ob Manilskem zalivu na južnem delu filipinskega otoka Luzon. Na ožjem mestnem območju živi več kot 1,7 milijona prebivalcev, s čemer se Manila uvršča na drugo mesto po številu prebivalcev v državi, takoj za bivšo prestolnico Quezon. Je upravno središče države, kot prestolnica doživlja hitro rast, kar povzroča mnogo težav, kot so prenaseljenost, onesnaženost in kriminal. V 13. stoletju so na ozemlju, kjer se danes razprostira Manila, Malajci zgradili utrjeno naselje in trgovsko postojanko z imenom Seludong oz. Selurung. Ime Manila je mesto dobilo po frazi Maynilad, kar se je nanašalo na rastlino, ki je rastla na močvirnatih obalah zaliva in iz katere so pridobivali milo. Med leti 1565 in 1898 je bilo mesto sedež španske kolonialne oblasti, nato pa so ga zasedli Američani, ki so prevzeli nadzor nad otočjem. Med Drugo svetovno vojno je bilo skoraj v celoti porušeno. INTRAMUROS Stari del Manile, katerega ime pomeni »mesto znotraj zidov«. Tukaj so Španci leta 1571 postavili trdnjavo v proslavitev zmage nad muslimani, okoli je nastalo mesto, ki so ga zaradi napadov Kitajcev obzidali. Znotraj obzidja so bile hiše pomembnih meščanov, kar 12 cerkva, bolnice, znotraj obzidja pa so lahko nekdaj živeli le Španci in mestici, Filipincem vstop ni bil dovoljen. Mesto je bilo popolnoma porušeno med Drugo svetovno vojno, po vojni je bilo obnovljeno. UTRDBA SANTIAGO Zgrajena leta 1571 na strateški lokaciji, nad ustjem reke Pasig. Za časa Druge svetovne vojne so imeli Japonci tukaj strašen zapor, v katerem so bile celice, ki so bile pod morsko gladino in ob času plime ni bilo rešitve iz njih. Danes je trdnjava narodni spomenik, gledališče na prostem in Rizalov muzej.

16

KATEDRALA Katedrala je najpomembnejša katoliška cerkev v državi, nahaja se na trgu Roma. Ker je bila popolnoma uničena med Drugo svetovno vojno, je bila obnovljena s pomočjo Vatikana med letoma 1954 in 1958. Velike orgle s 4.500 pipami so prišle iz Nizozemske in so največje v Aziji. Ob nedeljah se sem zgrinjajo množice na mašo, velikokrat pa so

ob nedeljah poroke. PARK RIZAL

Oaza znotraj mesta, domačini ga imenujejo park Luneta. Rože, fontane, široke ulice, glasbeniki. Okoli petih zjutraj lahko vidite Kitajce, ki vadijo tai-chi, nedelja je družinski dan, ko imate možnost prisluhniti koncertu. Zanimivo je opazovati stražo pred Rizalovim spomenikom, ki poteka le občasno. Znotraj parka so še gledališče na prostem, japonski vrtovi, muzej Filipincev, paviljon metuljev in orhidej, oceanarij. SEVERNI LUZON Luzon je s skoraj 100.000 km 2 največji otok na Filipinih in tu živi približno polovica prebivalcev Filipinov. Luzon igra pomembno vlogo tako na ekonomskem kot tudi na kulturnem področju in se ponaša z mnogimi turističnimi znamenitosti. Najbolj impresivne so Gore in provinca Ifugao z riževimi terasami in etničnimi manjšinami. BANAUE IN BATAD Banaue se nahaja na višini 1.200m, okoli mesta pa lahko občudujemo prelepe riževe terase. V okolici je več razglednih točk in manjših vasi, vsaka od njih je specializirana za svojo obrt. Batad je prelepa vas, 16km je oddaljena od Banaue, obdaja jo amfiteater riževih teras, v bližini najdemo 30m slapove Tappia, ki se izlivajo v naravni bazen. V okolici je več pristnih Ifugao vasi.

17

RIŽEVE TERASE Svetovno znane riževe terase ležijo v pokrajini Ifugao, ki šteje 21.000 prebivalcev. Velikokrat se jih omenja kot osmo čudo sveta. Razprostirajo se vse od vznožja planine pa do nekaj sto metrov visoko in so zaščitene s strani Unesca. Če bi sešteli dolžino teras, bi ustrezala polovici dolžine zemeljske krogle. Zgrajene pred več kot 2000 leti kažejo gradbene veščine prebivalcev Ifugao, ki so oblikovali planinske potoke in kanale, ki pretakajo vodo skozi tisoče teras. Kljub temu, da so zaščitene, je vidno njihovo propadanje, potres iz leta 1990 je dodatno poškodoval nekatere kanale, znani tajfun El Nino pa je prinesel sušo in razdrobil zemljo, na kateri počivajo. Mladi se raje kot z obdelovanjem teras ukvarjajo s turizmom. PALAWAN Palavan (tag. Palawan) je glavni otok istoimenske pokrajine na Filipinih. Provinca Palavan je najbolj prostrana v deželi, sestavlja jo kar 1.769 otokov. Otok se nahaja med Suluškim in Južnokitajskim morjem in je dolg 425 km, širok 50 km in zaseda površino 12.000 km 2 . Glavno mesto je Puerto Princesa in se nahaja na južni obali glavnega otoka. Palavan je ena najmanj naseljenih provinc, v njej živi 755.000 prebivalcev – od tega nekaj plemen, med katerimi so največji Tagbanua, Batak, Palavanci in Tau't Bato, ki govorijo malajsko-polinezijske jezike. Najvišji vrh je 2.068m visok Mantalingajan. Otočje je raj za vse, ki imajo radi ribe in morsko hrano. PUERTO PRINCESA Uradno gre za po površini največje mesto na Filipinih, saj še 50km oddaljeni Sabang upravno spada pod mesto. Gre za relativno novo mesto, ki šteje 310.000 prebivalcev na tem širšem območju. Mesto je znano po tem, da je zelo čisto, zasluge grejo tukajšnjemu županu (predpisane so hude kazni - tudi če samo odvržeš cigaretni ogorek). Trudijo se z uvajanjem električnim triciklov, ki ne onesnažujejo okolja in zamenjujejo stare tricikle.

18

NACIONALNI PARK PODZEMNA REKA IN SABANG Jama sv. Pavla ali t.i. podzemna reka je glavna atrakcija Palavana. Gre za veliko mrežo jam, ki jih je naredila podzemna reka na svojem osemkilometrskem toku. Tu najdemo prelepe stalaktite, stebre in podzemne dvorane. Jame so pod Unescovo zaščito. Sabang je izjemen kraj v bližini podzemne reke, nahaja se pod 1.028m visoko goro Sv. Pavel. Tu najdemo številne drevesne vrste, 100 jih je označenih samo na t.i. »Opičji stezi«, polno pa je tudi živali (opice, številne vrste ptic, veliki kuščarji). Od Sabanga vodi več poti do Podzemne reke. EL NIDO, ARHIPELAG BACUIT IN CORON Lepa obala, strmi apnenčasti klifi, čiste ulice z zelo malo avtomobili. El Nido je prijetno mestece, izhodišče za izlet na fascinantne otočke arhipelaga Bacuit in za križarjenje proti Coronu.

19

ZANIMIVOSTI O DEŽELI FILIPINI: • kar 93% prebivalstva govori (razume) angleško, največ v Aziji; • ima kar 7.107 otokov , cca. 2.000 naseljenih; • ima kar 36.289 km obale (3. na svetu); • v Aziji so prvi imeli univerzo (University of Santo Tomas leta 1611), bili so prva azijska demokratična država leta 1896, imajo prvo komercialno letalsko družbo v Aziji – Philippine Airlines - že od leta 1941; • so največji proizvajalci kokosa na svetu in tretji največji v proizvodnji banan; • najbolj cenjeni so mornarji, ki se vrnejo s težaškega dela na ladjah po vseh oceanih sveta in so s svojim zaslužkom pravi magnet za domačinke; • v svetu veljajo filipinske medicinske sestre za ene najbolj zaželenih; • Filipini so največji svetovni proizvajalec ananasa od leta 1980, ko so iz Havajev prenesli proizvodnjo zaradi nižjih stroškov delovne sile; • Američani so se na Filipinih pripravljali na vojno z Vietnamom pod poveljstvom generala Edwarda Landsdala; • ko je leta 1986 Imelda Marcos (žena nekdanjega predsednika Marcosa) prebegnila v ZDA, je pustila v svojem domovanju več tisoč parov čevljev; • Filipinci štejejo med najbolj srečne narode sveta; • na Filipinih je kar 400.000 žensk vključeno v seksualno industrijo; • ena od najbolj popularnih sprostitev v deželi so karaoke; • na Filipinih so snemali filma Apokalipsa in Platoon; • najpopularnejši šport je košarka, zelo popularni so še boks, badminton in biljard; • največji biseri, ki so jih doslej našli, so bili najdeni v filipinskih vodah in sicer Lao Tzu (6,4 kg) najden na Palawanu leta 1934 in Giga Pearl (27,65 kg) danes ovrednoten na ca. 200 mio USD; • od 500 vrst koral jih je na Filipinih kar 488 vrst (največ na svetu); • Donsol je eden od redkih krajev na svetu, kjer je možno plavati s kitovci - največjo ribo na svetu;

20

• ena najboljših lokacij za potapljanje v ladijskih razbitinah (wreck diving) na svetu se nahaja na otoku Coron (kjer so Američani v drugi svetovni vojni potopili japonsko floto sestavljeno iz 24 ladij). KORALNI GREBENI Koralni grebeni sestavljajo bistvo in neprimerljivo lepoto otoškega kraljestva. Poleg tega otoke varujejo pred cunamijem. Grebeni delujejo kot valobran in lahko narastejo, če se gladina morja dvigne. Pustošenja, ki ga povzročajo cunamiji, so najmanjša tam, kjer so koralni grebeni nedotaknjeni, saj sami po sebi tvorijo podvodni varovalni zid. Koralni grebeni so danes ogroženi zaradi podnebnih sprememb. Največja bolezen koralnih grebenov je beljenje koral. Kaj pomeni beljenje koral? Korale so živi organizmi. Spadajo med ožigalkarje in naseljujejo apnenčasta tla, kjer živijo v sožitju z algami zooksantelami. Korale so odvisne od alg, saj jim dajejo hranila, korale pa algam posredujejo ogljikov dioksid in anorganske snovi. Alge so v veliki meri odgovorne tudi za barvo koral. Pod stresom lahko korale prekinejo odnos sožitja in izključijo alge iz svojih struktur, kar vodi do svetlejšega ali popolnoma belega videza, iz česar izhaja tudi ime procesa. V tem primeru postane skelet izpostavljen, kar vodi do umiranja koral. Beljenje koral je stresni odziv koral na različne faktorje: • temperaturno nihanje vode kot glavni vzrok, • pomanjkanje kisika, kar je povzročeno z naraščanjem živalskega planktona kot rezultat prevelikega ulova rib, • povišano sončno sevanje in ultravijolično valovanje svetlobe, • spremembe v kemijski sestavi vode, zaradi upadanja pH, • bakterijske okužbe, • herbicidi, • zvišanje morske gladine, • cianidni ulov (lovljenje živih rib npr. za akvarijske zbirke), • mineralni prah iz Afrike, • sredstva za zaščito pred soncem.

21

RAZNOLIKOST PODVODNEGA SVETA Morski psi: Na Filipinih je veliko vrst morskih psov. Nekateri so majhni in sramežljivi, drugi bolj radovedni in se ne bojijo ljudi. Veliko je planktonojedih morskih psov, npr. grebenasti, morski psi dojilje, morski leopardi, črno in belo plavuti morski psi ... Vsi ti so neškodljivi, če z njimi ravnamo spoštljivo in z distanco. Med nevarnejše morske pse spadata kladivenica in tigrasti morski pes. Za ta dva je značilno, da sta radovedna, zato se človeku pogosto približata. Ne jedo ljudi, vendar lahko poskusni ugrizi povzročijo resne poškodbe. Morski psi so sesalni hranilci in s svojimi močnimi čeljustmi zdrobijo in jedo školjke in korale, najraje pa obedujejo majhne ribe, kozice, lignje in plankton. Morski psi kitovci: Eden najbolj znanih morskih bitij na Filipinih je morski pes kitovec. Spada med največje ribe na svetu. Kljub temu, da lahko zraste do 20 m, je za ljudi neškodljiv. Kitovci radi jedo majhne ribe, glavonožce in plankton. Nežni velikani imajo obarvan trup z vzorcem svetlih pik in črt na temni podlagi. Glava je široka in sploščena, s prirezanim nosom in ogromno ustno votlino, v kateri je več kot 300 ploščatih, slabo diferenciranih zob. Prsni plavuti sta zelo veliki in razmeroma tanki. Kitovci so samotarji, občasno pa se zaradi razmnoževanja in prehranjevanja povežejo v skupine. Najpogosteje se nahajajo na območjih, kjer temperatura vode niha med 21 in 25 °C. Kitovca v veliko delih sveta lovijo s harpunami ali mrežami. Njihovo meso se uporablja za hrano, olje iz jeter za vodotesne premaze čolnov, hrustanec v alternativni medicini in koža za izdelke iz usnja. Kitovca zaradi počasnega razmnoževanja in nizke populacijske gostote Svetovna zveza za varstvo narave uvršča med ranljive vrste. S širjenjem športnega potapljanja postajajo kitovci vse bolj priljubljena atrakcija, kar je možno pripisati njihovi podobi in predvidljivi prisotnosti. S kitovci lahko plavamo v Donsolu (Luzon) in Oslobu (Cebu) ter občasno v Puerto Princesi (Palawan).

22

Mante in skati: Še eno veliko morsko bitje, ki ga lahko najdemo v tukajšnjih vodah, je manta, z razponom plavuti do 7 m. Tako kot morski pes kitovec so tudi mante neškodljive. Imajo velike možgane in največje razmerje med možgani in telesom med vsemi ribami. Prav lepo jih je opazovati, ko graciozno lebdijo v vodi. Za marsikoga ostane naključno srečanje z manto eno najlepših doživetij na potovanju. Precej podobni mantam so skati, ki jih delimo na štiri vrste: morske biče, prave skate, električne skate ter pilarje. Morski biči imajo med vsemi skati edini strupene bodice na koncu repa. Niso agresivne živali. Tudi v samoobrambi redko uporabijo strupene bodice. Ob nevarnosti najpogosteje hitro odplavajo vstran. Strup morskih bičev je mešanica toksičnih beljakovin, ki so občutljive na toploto in zaradi denaturacije v veliki meri izgubijo učinek že pri temperaturi 50 °C. Večina skatov biva blizu morskega dna ali ob obalah. Želve: Na Filipinih je veliko vrst želv. Ti priljubljeni prebivalci koralnih grebenov so si nekdaj Zemljo delili z dinozavri. Na žalost so številne vrste danes ogrožene, zato jih je pomembno zaščititi. Želve svoja jajca odlagajo na kopnem v pesek. Mlade želvice se razvijejo šele približno dva do tri mesece kasneje. Temperatura med inkubacijo določa spol: pri 28 °C se izvalijo samci, pri 32 °C pa samo samice. Novo izleženi mladiči si sami izkopljejo pot iz peska in se poženejo v morje. Želve lahko vidimo blizu obale v plitvi vodi, kjer si polnijo želodce z morskimi algami. Delfini: Delfini so zelo prijazni, običajno sledijo čolnu in izvajajo visoke skoke. Aplavz je odličen način, da jih pripravimo do dobrega skoka in pljuska. Verjeli ali ne, delfini imajo izjemen smisel za humor. V oceanih je mogoče opaziti številne vrste oceanskih delfinov. Tukaj lahko vidimo predvsem navadne delfine in velike pliskavke. Delfini pliskavke so ena izmed najbolj raziskanih vrst, saj naseljujejo obalna okolja. So vodni sesalci in najbolj razširjena družina kitov. Njihovi možgani so veliki, možganska ovojnica pa kompleksna, zato jih veliko zoologov uvršča med najinteligentnejša bitja. Ena polovica možganov je med spanjem vedno budna. Tako lahko med spanjem plavajo in nadzorujejo okolico. Delfini dihajo zrak. Dvignejo se na površje in skozi eno nosno odprtino napolnijo pljuča. Opazovanje delfinov je neverjetno ganljivo doživetje. Običajno ga izvajamo na otoku Bohol.

23

Grebenske ribe: Poglavitno atrakcijo podvodnega sveta predstavljajo raznobarvne tropske ribice, živeče na koralnih grebenih. Nekatere lahko spreminjajo svojo barvo. Na primer Vlamingijeva nosorožka (Naso vlamingii) je lahko rjava, takrat ko ne želi biti opažena ali pa zažari v rumeni barvi z modro-belimi črtami. Na zelo zanimiv način zavaja tudi dolgoplavuta netopirnica (Platax teira), ki je precej velika, a samo če jo vidimo s strani. Papagajke se svetijo v neonskih barvah in se v večini primerov prehranjujejo s koralnimi polipi in tudi z algami, ki rastejo na koralnih grebenih. Med tem ko plavamo med njimi, se zdi, kot da se jim nikamor ne mudi. Če poznate risanko Reševanje malega Nema, se zagotovo spomnite majhne oranžno-bele ribice po imenu Nemo: no, tukaj jo imenujejo Klovn. Njegova posebnost je, da živi v tesnem sobivanju z morskimi vetrnicami. Bele proge niso prisotne od začetka, ampak nastanejo med odraščanjem in se razlikuje glede na vrsto vetrnice, v kateri živijo. Vetrnice namreč izločajo posebno snov, ki pri ribah Klovn spodbuja izločanje hormonov, ti pa sprožijo belo barvo na njenem telesu. Po svojem videzu precej izstopajo tudi ribe Kirurgi, ki imajo intenzivno modro barvo, dve črni črti in rumeno repno plavut. Med bolj znane grebenske ribe spadajo še angelske ribe, metulji, ostriži, progaste ribe praporci, listne ribe in ribe igle. Nekatere so lahko nevarne, saj imajo strupene bodice. Med strupene ribe sodi kamenka, ki se spretno skriva na morskem dnu. Svet koral: Koralni grebeni so biološko najbolj raznovrstni morski habitati na svetu. Majhne živali imajo sposobnost odlagati apno na svojem dnu in tako oblikovati grebene. V tisoče letih nastanejo ogromne grebenske strukture. Korale so zelo preprosto grajene živali in spadajo v razred Anthozoa. Vsak polip je posamezna žival. Obstaja jih približno 2.500 različnih vrst. Običajno živijo v kolonijah po več tisoč polipov skupaj in izgledajo kot šopek rož. Polip trde korale je velik le milimeter in vse življenje preživi v svoji apnenčasti čaši. Prehranjuje se z zooplanktonom. Z algami zooxantellae imajo poseben odnos. Alge živijo v tkivih koralnih polipov in s fotosintezo odstranjujejo ogljikov dioksid. To polipu omogoča, da še naprej izloča apno in ustvarja impresivno strukturo in barvo koralnega grebena. Rast koral je lahko 2-10 cm na leto. Mehke korale rastejo razvejano in drevesasto. V nasprotju s trdimi koralami nimajo trdega ogrodja, ampak imajo v telesu majhne

24

apnenčaste iglice kot ojačitvene elemente. Ponoči ali ko je tok, se polipi raztegnejo in korale se pokažejo v polnem sijaju.

Raki vseh vrst: Na otokih lahko srečamo različne vrste rakov. Kozice bogomolke živijo pod skalami in se skrivajo v rovih, ki so jih same naredile. Zelo hitro tečejo po dnu in plavajo po vodi. Med snorklanjem v vetrnicah vedno znova odkrivamo porcelanastega raka. Včasih jih je težko videti, ker se lahko zarijejo globoko v lovke vetrnic. Njegovi udarci so tako močni, da lahko razbije polžje lupine ali omami plen. Škarjaste kozice so pogosto zaposlene z reševanjem rib parazitov. Med čistilno akcijo zlezejo ribam v usta in jih osvobodijo parazitov. Zato jih imenujemo čistilne kozice. Morske vetrnice: So fascinantna bitja, ki niso rastline, ampak živali. Čeprav nimajo okostja ali nog, se lahko premikajo s pomočjo nožnih diskov in se tako počasi plazijo po tleh. Morske vetrnice se prehranjujejo predvsem z majhnimi raki in ribami. Plen omrtvičijo s pomočjo ožigalnih celic, ki se v velikem številu nahajajo na lovkah. Strup je mešanica različnih toksinov, ki so smrtonosni za majhne organizme. Izjema pri tem so klovnske ribice, na katere strup nima učinka. Večina morskih vetrnic je človeku nenevarna in povzroči le blag dermatitis. Zaradi svoje barvitosti so morske vetrnice priljubljene v akvaristiki. Množično nabiranje za izvoz ima precejšen negativen vpliv. Svetovna trgovina z eksotičnimi morskimi organizmi se namreč zadnja leta naglo veča. Zaradi počasnejše rasti in razmnoževanja so morske vetrnice veliko bolj ogrožene kot ribe. Prav tako se manjša populacija klovnske ribe. Morske zvezde: Večina morskih zvezd ima pet krakov, nekatere pa tudi več. Morske zvezde imajo visoko sposobnost regeneracije. Če jo razdelimo, lahko oba dela živita naprej in se razvijeta v dve novi morski zvezdi.

25

MARIJANSKI JAREK Tam, kjer se Tihoocenska plošča podriva pod Filipinsko ploščo, je nastal Marijanski jarek (Vzhodno od Marijanskega otočja) z globino 12.111 m. To je najgloblja točka na svetu, mnogo večja od nadmorske višine Mount Everesta, ki je še danes manj raziskana od Meseca in najbrž še zadnja v celoti ne raziskana točka na Zemlji. Prvi, ki so se dotaknili dna tega jarka, so bili poveljnik ameriške mornarice Don Walsh in švicarski inženir Jacques Pisscard leta 1960. Pol stoletja kasneje, leta 2012 se je tukaj v mini podmornici potopil ameriški filmski režiser James Cameron in postavil rekord za najgloblji samostojni potop. Šele leta 2019 so mediji začeli objavljati odkritja ameriškega raziskovalca Victora Vescovo o tukaj živečih čudnih živih bitjih. HOBOTNICA DUMBO Prvič videna v 90-tih letih, ko so izumili prva plovila za globoka morja. V primerjavi z drugimi hobotnicami je zelo majhna, velika med 20 in 30 cm. Želatinasto telo ji omogoča življenje na velikih globinah, medtem ko ekstremni podvodni pritisk drži njeno telo skupaj. Živi tri do pet let, nima stalnega zatočišča in vedno migrira. RIBA ZMAJ Zraste samo do 15 cm in ima v primerjavi z majhnostjo svojega telesa izredno velike zobe. S pomočjo molekul iz svojega telesa ustvarja svetlobo, poznano kot bioluminiscentna svetloba, s pomočjo katere privlači plen in potencialnega partnerja. Njena koža nima lusk, temveč je gladka kot koža jegulje. SODASTO OKO (Barreleye fish) Ta riba živi na globini 600 do 800 m in je v glavnem nepremična. Hrani se tako, da čaka neoprezen plen nad njeno glavo. Silhueto plena opazi s pomočjo svojih oči, ki se rotirajo navzgor in z zelenim pigmentom, ki ji pomaga filtrirati sončno svetlobo. Ostale vrste so še: globokomorska sekirica, morski pes goblin, nagubani morski pes, morska kumara, meduza Benthocodon, »Anglerfish«.

26

FILIPINSKI JEZIK Filipinski jezik spada v skupino avstronezijskih jezikov in temelji na tagalogščini, jeziku večinskega ljudstva Tagali. Govori se zlasti v Manili, osrednjem in južnem delu Luzona, pa tudi na otokih Lubang, Marinduque ter na severnem in vzhodnem delu Mindora. Danes ga govori približno 25.000.000 ljudi kot materni jezik in je državni in uradni jezik – skupaj z angleščino. Ostala ljudstva govorijo filipinski jezik kot drugi jezik, a ne vsi, saj ga mnogi ne razumejo.

Pozdrav

Sporazumevanje

Magandang umaga

Dobro jutro Hindi ako

Ne znam filipinsko.

nagsasalita ng Filipino. Hindi ko yan maintindihan.

Magandang hapon/ Magandang araw Magandang gabi Good night

Dober dan

Ne razumem.

Dober večer

Nagsasalita ka ng ... ? May nagsasalita dito ng ... ?

Ali veste ...?

Lahko noč

Ali mogoče kdo zna ...?

Sa uulitin/ Bye Adijo

Ingles

Angleško Francosko Prosim vas napišite.

Paalam

Nasvidenje

Pranses

Pakisulat yan.

Pakiulit.

Ponovite prosim. Trenutek prosim.

Sandali lang.

27

Važne besede

Oo

Da Ne

Hindi

Baka

Mogoče

Salamat!

Hvala

Walang anuman! Sorry/ Paumanhin

Prosim

Žal mi je

Mayroon akong/ Wala akong ...

Imam/ Nimam ...

Predstavitev

Ako ay si ... Tiga-... ako

Jaz sem ...

Jaz sem iz ... Imam ... let

Ako'y ... taong gulang.

Ako'y kasal./ Hindi ako kasal.

Oženjen sem/ Nisem oženjen Potujem sam/ Ne potujem sam.

Nagbibiyahe akong mag-isa./ Hindi ako nagbibiyaheng mag-isa. Nagbibiyahe akong kasama si/ ang …

Potujem z …

28

Številke

Wala/ Sero

0 Labing-isa

11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21

Isa

1 Labing-dalawa

Dalawa

2 Labing-tatlo 3 Labing-apat 4 Labing-lima 5 Labing-anim 6 Labing-pito 7 Labing-walo 8 Labing-siyam 9 Dalawampu 10 Dalawampu't isa

Tatlo Apat Lima Anim

Pito

Walo

Siyam

Sampu

Številke

Tatlumpu Apatnapu Limampu Animnapu

30 40 50 60 70 80 90

Pitumpu

Walumpu

Siyamnapu Isang daan

100

Isang libo

1000

Isang milyon

Milijon

Isang pares

Par

29

BELEŽKE

30

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska cesta 45 d, 4000 Kranj

tel +386 (0)4 201 43 38 fax +386 (0)4 201 43 31 gsm +386 (0)31 699 078 www.agencija-oskar.si info@agencija-oskar.si