Oskarjeva Velika Britanija

ZGODOVINA

Predzgodovina Wales je bil poseljen z modernimi ljudmi že vsaj pred 29.000 leti. Stalna poselitev datira s konca zadnje ledene dobe, med 12.000 in 10.000 pr. n . št.. Takrat je bila morska gladina veliko nižja in bolj plitki del današnjega Severnega morja je bil takrat kopno; vzhodni del današnje Anglije ter obala današnje Danske, Nemčije in Nizozemske so bile med seboj povezane z zemeljsko maso, imenovano Doggerland, preko katere so na območje današnjega Walesa prihajali migranti iz Evrope. Topla klima Walesa je prispevala k bujnemu porastu gozdov. Po koncu ledene dobe se je vodna gladina morja dvignila in ločila Wales ter Irsko z Irskim morjem. Doggerland je prekrilo morje in okrog 8.000 p. n. št. je Britanski polotok postal otok. Neolitik 6.000 p. n. št. se neolitski kolonisti asimilirajo z domorodci ter spremenijo svoj način življenja – iz nomadskega v ustaljeno, stalno naselitev. Posekajo gozdove, da pridobijo pašnike in obdelovalno zemljo. Med 5.800 in 5.500 p. n. št. postavijo neolitske spomenike, kot so Pentre Ifan, Bryn Celli Ddu in Parc Swm long Cairn. Prihod Rimljanov Rimsko osvajanje Walesa se je začelo leta 48 n. št. in je trajalo 30 let. Sama rimska nadvlada je trajala 300 let in je bila vojaška okupacija, načeloma ni prišlo do romanizacije. Edino mesto, ki so ga ustanovili Rimljani v Walesu, je Caerwent v južnem Walesu. Rimljani so v Walesu kopali ogromne količine zlata, bakra in svinca, ter nekaj malega cinka ter srebra. Walesa niso »industiralizirali«, saj je bil preveč gorat in pogozden za njih. Po Rimljanih 400-letno obdobje po kolapsu rimske nadvlade so nižavje Walesa preplavila germanska plemena, ki so jih poimenovali Saeson, Saksonci. Anglo-Saksonci so domorodce imenovali Walha , romanizirani tujec. Do

91