Oskarjeva Velika Britanija

povsod – na gumbih, majicah, pločevinkah piva, vojaških suknjičih, oglasih ... Rdeči zmaj je državna „trgovska znamka“ in žival valižanske duše, simbol njihove suverenosti (boj med rdečim in belim zmajem, v katerem zmaga rdeči, je prispodoba zmage Keltov nad Anglo-Saksonci). HIMNA: „Hen Wlad fy Nhadau“ (Dežela mojih prednikov) je himna Walesa, ki se igra ob uradnih priložnostih.„God Save the Queen“, himna ZK, se ob priložnostih, ki so povezane z monarhom, igra skupaj s himno Walesa. SIMBOLI: Narcisa in por sta simbola Walesa. Po letu 1600 se je narcisa začela uporabljati kot simbol Walesa. Valižanska beseda za por je cenhinen , medtem ko je za narciso cenhinen Bedr . Domneva se, da je podobnost med imenoma povzročila, da so ljudje, ki jim ni bilo pri srcu pripenjati smrdeči por na obleko, raje začeli uporabljati narcise. UMETNOST: Wales se pogosto označuje kot „dežela pesmi“ in je znan po svojih harfistih, moških pevskih zborih (ki so se pojavili v 19. stoletju) in solistih. Tradicionalni valižanski instrumenti med drugim vključujejo telyn deires (trojno harfo), violino, crwth (citre) in pibgorn (flavto). Glavni valižanski festival glasbe in poezije je vsakoletni Nacionalni Eisteddfod. Znani valižanski pevci so med drugim Tom Jones, Bonnie Tyler, Charlotte Church, Katherine Jenkins, Dame Shirley Bassey in Duffy. Znani filmski igralci iz Walesa so: Richard Burton, Ioan Gruffudd, John Rhys-Davies, Matt Ryan, Matthew Rhys, Michael Sheen in Catherine Zeta-Jones. GOSPODARSTVO: Zadnjih 250 let se je Wales spremenil iz pretežno kmetijske dežele v industrijsko in danes v post-industrijsko ekonomijo. Wales je poznan po dolinah, nekoč polnih premoga in železove rude, ki so danes le odsev daljne in bogate zgodovine. Nekoč je jug Walesa predstavljal eno najbogatejših in industrijsko razvitih regij sveta. Od sredine 19. stoletja do povojnega obdobja je bilo premogovništvo prevladujoča industrija. Na vrhuncu leta 1913 je bilo skoraj 233.000 oseb zaposlenih v rudniku južnega Walesa, kjer so letno pridobivali 56 milijonov ton premoga. Cardiff je bil nekoč največje izvozno pristanišče premoga na svetu. Danes, ko so časi razcveta in blaginje mimo in so rudniki zaprti, se je v doline naselila revščina, brezposelnost in tudi kriminal. V 1920-ih letih je bilo več kot 40 % moške populacije zaposlene v težki industriji. Od sredine 1970-ih let je valižansko gospodarstvo deležno

89

Made with FlippingBook - Online catalogs