Oskarjeva Velika Britanija

produktiven in moderniziran. Glavni pridelki so krompir, rdeča pesa, pšenica in ječmen. Živinoreja (predvsem drobnica in govedo) je še vedno najpomembnejša kmetijska dejavnost, kljub krizi v pojavu bolezni „norih krav“ ter „slinavke in parkljevke“. Dobro je razvit tudi ribiški sektor, vendar se trenutno sooča s zmanjševanjem ulova v tradicionalnih ribolovnih območjih. Industrijski sektor prispeva 20 % k BDP in zaposluje 18 % aktivnega prebivalstva. Glavne proizvodne panoge so strojna industrija, transportna ter kemična industrija. Velik potencial ima sektor 11 informacijskih in komunikacijskih tehnologij, biotehnologija, letalska industrija, obnovljivi viri energij in vojaška industrija. Veliko vlogo imata tudi transport in avtomobilska industrija, ki predstavlja kar 15,4 % evropske proizvodnje avtomobilov. Storitveni sektor, ki ustvari kar 79 % BDP in zaposluje 80 % delovne sile, je gonilna sila gospodarstva. Med glavne storitvene dejavnosti spadajo finančne in bančne storitve ter zavarovalništvo. Londonski City je največji finančni trg v Evropi, ki se enakovredno kosa z New Yorkom. GOSPODARSKA POLITIKA VLADE: Po obdobju zelo ohlapne denarne politike in strogega fiskalnega varčevanja v letih po finančni krizi (2010 - 2016) se je politika v zadnjih letih postopno normalizirala. Bank of England je postopoma začela zviševati obrestne mere, ki so bile leta 2023 okoli 5 %, da bi zajezila inflacijo, ki je po pandemiji COVID-19 in svetovnih motnjah v dobavnih verigah močno narasla. Vlada še vedno izvaja nekatere fiskalne ukrepe za podporo gospodarstvu, predvsem na področju zelenih investicij in infrastrukture. Po rekordnem povečanju javnega dolga in proračunskega primanjkljaja med pandemijo se je primanjkljaj postopno zmanjšal, a ostaja višji kot pred krizo. Vlada ima dolgoročne načrte za stabilizacijo javnih financ, a so fiskalni cilji nekoliko prilagojeni zaradi globalnih izzivov (inflacija, energetska kriza, Brexit). Po izstopu Združenega kraljestva iz EU (uradno konec leta 2020) so se pojavile dodatne negotovosti in prilagoditve v trgovinskih in gospodarskih odnosih. Evro skepticizem je zmanjšan v smislu tveganja ponovnega referenduma, saj trenutno ni resnih političnih premikov za vrnitev v EU, čeprav so gospodarske posledice še vedno prisotne. Po pandemiji je gospodarstvo okrevalo, vendar počasneje kot predvideno. Rast BDP za leto 2024 je ocenjena na okoli 1,5 - 2 %, z zmernimi pričakovanji tudi za 2025. Dolgoročno se pričakuje

11