Oskarjeva Turčija

baze Incirlik v mestu živi tudi okoli 2000 Američanov in Britancev, pred začet kom vojne v Iraku je bila ta številka desetkrat večja. Kuhinja tega območja je pod vplivom arabske, nomadske in armenske. Najbolj slavna jed je gotovo Adana kebab, kebab iz mletega mesa. Glavna znamenitost mesta je danes Sabancijeva mošeja, ki jo je svojemu mestu podaril bogataš Sabanci. Zgrajena v osmanskem stilu spominja na Modro mošejo iz Istanbula. Končana je bila leta 1998 in v njej se lahko zbere 28.500 vernikov. Ima 6 minaretov, 4 so visoki 99 metrov. Kupola ima premer 32 metrov, dviguje pa se 54 m nad molilnim prostorom. ALEVIJI Aleviji so verska in kulturna skupnost, ime so dobili po Aliju. Nekateri jih smatrajo kot vejo šiitskega islama, a so razlike s šiiti kar velike. Vedno več znanstvenikov je mnenja, da gre dejansko za mešanico in vplive tako šiitske ga islama kot tudi sufizma, krščanstva in zaratustrijanstva. V Turčiji je danes nekje med 10 in 15 milijonov alevijev, ki večinoma živijo v osrednji Anatoliji. V 1960ih je veliko alevijev migriralo v zahodno Evropo, predvsem v Nemčijo. Obstajajo tudi večje skupnosti alevijev v iranskem Azerbajdžanu in iranskem Kurdistanu. Verovanje alevijev je težko natančno opisati in določiti, saj gre za gibanje brez centralne avtoritete. Aleviji verjamejo v združenost Alaha, Mohameda in Alija. Za njih sta tudi Mohamed in Ali božanski energiji, tako kot Alah, ki pa je na prvem mestu. Verjamejo tudi v 12 imamov. Raje molijo doma, kot v mo šeji. Njihov obred (molitev) vključuje glasbo in ples, kjer sodelujejo moški in ženske. Namesto arabščine uporabljajo svoj materni jezik tudi med molitvijo in rituali. Glavne značilnosti te vere so: humanizem, ljubezen in spoštovanje do vseh ljudi, strpnost do drugih ver in etničnih skupin, spoštovanje delovnih ljudi ter enakost med moškimi in ženskami (ki molijo eden ob drugem). Prakticirajo monogamijo in ženske se ne zakrivajo. Aleviji se ne podajajo na romanje v Meko, a zelo pogosto obiskujejo grobnice alevi-bektaških svetni kov. Glavni prazniki alevijev so: Newruz (perzijsko novo leto 21. marca), Hidi rellez (čaščenje Hizirja oz. Khidra, nekje na Balkanu se praznuje na isti dan kot »džurdžev« dan (jurjevanje), Moharem in Ašura. Nekateri aleviji so povezani z sufijsko linijo Bektašev, nekateri se celo poimenujejo kot alevi-bektaši. Večina alevijev v Turčiji podpira sekularizem in kemalizem. Aleviji niso povsem enotni, že v Turčiji naj bi obstajale vsaj 4 različne skupine. Prvi so bolj urbani aleviji, drugi se nagibajo k misticizmu in hačibektašem,

61

Made with FlippingBook - Online magazine maker