Oskarjeva Turčija

politične probleme, zaradi spremembe podnebja se bojijo bolezni, kot je malarija, hkrati pa je Turčija v konfliktu s Sirijo in Irakom glede količine vode, ki preteče čez mejo. Ataturkov jez je 3. največji jez te vrste na svetu. Zanj so porabili 84,4 milijo nov kubičnih metrov skal in zemlje, njegovi kanali pa naj bi namakali 143.000 hektarjev zemlje in to območje naj bi spremenili v rajski vrt, kjer rastline uspevajo trikrat letno. Akumulacijsko jezero za Ataturkovim jezom je danes največje jezero v Turčiji. NEMRUT Komagenski kralj Antioh I. si je v 1. st. pr. n. št. na 2134 m visokem hribu zgra dil svoje zadnje počivališče, velikanski tumul. Tumul je slavnostna grobnica, tipične oblike za Anatolijo. Največji tumul si je postavil frigijski kralj Gordij (premer 200 m), tumul na Nemrutu pa je 2. največji. Ima kar 150 m premera, visok pa je 50 m. Tumul na 4 ploščadih krasijo velikanski kipi (8-9 m) Antioha I., njegovih grških in iranskih prednikov, dveh orlov, dveh levov ter številnih grških, armenskih in iranskih bogov, kot so Herkul-Vahagn, Zeus-Ahura mazda – Apolon-Mitra … Ti kipi so včasih sedeli na stolih, na vsakem je bilo zapisano ime boga. Danes so kipi delno uničeni in glave raztresene vsepo vsod. Večina jih ima uničene nosove, kar je možna posledica ikonoklazma. Komagensko kraljestvo je nastalo po razpadu Selevkidskega imperija, ko so Rimljani premagali Selevkide v bitki pri Magneziji leta 189 pr. n. št.. Takrat nastane več manjših lokalnih kraljestev, med njimi tudi Komagensko kralje stvo na območju Tavrusa in Evfrata. Najbolj slaven komagenski vladar je bil Antioh I., ki je med leti 62 in 38 pr. n. št. poskušal vpeljati poseben kult, ki je poleg grških in perzijskih bogov poveličeval tudi njega in njegovo družino. Antioh I. se je smatral za potomca Darija po očetu Mitridatu in potomca Ale ksandra Velikega po mami Laodice. To je bil gotovo eden od načinov, kako združiti multietnično kraljestvo in utrditi svoj položaj. HARAN V akadskem jeziku ime pomeni pot, cesta. Mesto res leži na poti, pravzaprav križišču poti – iz Mezopotamije do Mediterana in iz Anatolije do Evfrata. Vasica je danes poznana predvsem po čebeljih hiškah, ki so se ohranile kot tradicionalna arhitektura tega območja vsaj iz 3. st. pr. n. št.. Seveda današnje hiške niso starejše od 200 let, so pa zelo primerna gradnja za to vrsto podne-

58