Oskarjeva Turčija

AKDAMAR Akdamar je drugi največji otok Vanskega jezera in leži približno 3 km od oba le. Na otoku se nahaja armenska katedrala iz 10. st., poznana kot Katedrala svetega Križa . Zgrajena je bila med leti 915 in 921, ko je takratnemu armen skemu kraljestvu vladal kralj Gagik I . Zgrajena je iz rožnatega vulkanskega tufa, arhitekt pa naj bi bil menih Manuel. Še danes ima lepo ohranjene reliefe z motivi iz stare in nove zaveze. Tu je bil med leti 1116 in 1895 sedež armen skih katolikov. Vse do leta 1915 je bila cerkev del samostana, od katerega pa so se ohranile le ruševine. Cerkev je sedaj obnovljena kot muzej (obnovo med leti 2005 in 2007, ki je stala ok. 2 milijona YTL, je financiralo turško mini strstvo za kulturo) in 19. septembra 2010 so turške oblasti po 95 letih dovolile Armencem, da imajo mašo v akdamarski katedrali, ki pa kljub temu še vedno ostaja muzej. Avgusta 2010 so na otoku odprli sončno elektrarno. Armenska legenda pravi, da je na otoku živela armenska princesa Tamara. Vanjo se je zaljubil preprost fant, ki je vsako noč plaval do otoka na obisk k svoji dragi. Tamara mu je z lučko kazala pot. Neko noč pa je Tamarin oče izvedel za obiske in odstranil luč. Fant je tako ostal sredi jezera brez smerokaza, kam naj plava, in pravijo, da se njegovi kriki »Ah, Tamar« lahko slišijo vse do danes. AHLAT Perzijski pesnik Nasir Khusrawa iz 11. st. nam razloži, od kje mestu ime: »v mestu govorijo 3 jezike: arabsko, perzijsko ter armensko, in mislim, da zato imenujejo mesto Ahlat (arabska beseda khalata pomeni mešati se)« Mesto je danes poznano predvsem po starem seldžuškem pokopališču dinastije Ahla tšahov. Lokalna oblast se trudi, da bi staro pokopališče zaščitil UNESCO kot kulturno dediščino. V zadnjih letih pa je postal znan tudi krompir iz Ahlata, ki ga v okolici pridelajo kar veliko. Leta 1071 sta se v bitki pri Manzikertu pomerila bizantinski cesar Roman IV. Diogen in seldžuški vladar Alp Arslan. Kljub številni premoči so bili Bizantinci poraženi in spretni turški konjeniki so ujeli Diogena. Alp Arslan je po bitki razdelil vzhodne dele bizantinskega cesarstva med svoje turkmen ske generale, ki so vladali vsak svojemu »beyliku«, pod vodstvom velikega seldžuškega imperija. Predel okoli Vana je dobil Sokmen el Kutbi (suženj Sokmen), ki je ustanovil prestolnico v Ahlatu, pripadniki njegove dinastije Sokmenler pa so bolj poznani kot Ahlatšahi (vladali med 1085 in 1192).

52

Made with FlippingBook - Online magazine maker