Oskarjeva Turčija

ARMENCI Na svetu danes živi okoli 8 milijonov Armencev, večina (okoli 3,5 mio.) v samostojni republiki Armeniji. Še enkrat toliko pa naj bi jih živelo v diaspori, predvsem v Rusiji (2,5 mio.), ZDA (0,5-1 mio.), Gruziji (400.000), Franciji, Iranu in drugje po svetu. Vse do začetka 20. st. so Armenci v vzhodni Turčiji pred stavljali eno večjih etničnih skupin. Danes naj bi jih bilo v Turčiji le še okoli 50.000-70.000. Armenci naj bi po nekaterih virih prišli na območje vzhodne Anatolije iz Trakije skupaj s Frigijci. Drugi viri navajajo, da so Armenci potomci ljudstva Urartu, ki je živelo na območju vanskega bazena med 10. in 7. st. pr. n. št.. Gotovo na območju vanskega bazena in na okoliškem »Armenskem višavju« živijo že vsaj od 6. st. pr. n. št.. Kljub temu, da so živeli v vratih narodov in na prepihu med številnimi imperiji, jim je nekajkrat za krajši čas uspelo ustanovi ti svojo državo. Prva armenska država je dosegla svoj višek med 1. st. pr. n. št. in 1. st. n. št., ko se je raztezala po večini vzhodne Turčije vse do Libanona. Drugo armensko kraljestvo se je razvilo med 9. in 11. st., ko je zavladala dinastija Bagratidov (prestolnica Ani). Ko si to kraljestvo podjarmijo Seldžuki, en del Armencev uide in nekje med leti 1100 in 1350 ob sredozemski obali današnje Turčije in Sirije ustanovi armensko kraljestvo Kilikija, ki je imelo te sne vezi s križarskimi državami. Armenija je bila med drugim tudi prva država (Arsakidsko kraljestvo), ki sprejme krščanstvo kot državno vero že leta 301. Takrat je bila ustanovljena cerkev, ki je danes neodvisna tako od rimskokato liške kot od vzhodne pravoslavne cerkve, osamosvojila se je že na Halkedon skem koncilu leta 451. Od več kot dva tisoč armenskih cerkva jih je v Turčiji ostalo samo še 45, pa še te so spremenjene v muzeje. Konec 19. st. in v času 1. svetovne vojne so Turki, ki so se bojevali proti Rusom, pobili in pregnali pre cejšne število Armencev. Armenci trdijo, da je turška vojska v tem času nad Armenci storila genocid, v katerem naj bi bilo ubitih skoraj 1,5 milijona ljudi. Na drugi strani Turki krivijo Armence, da so se uprli osmanskim vladarjem in jih izdali ruskim silam. Trdijo tudi, da je med konfliktom in preseljevanji umrlo od 300.000 do 500.000 Armencev in enako število Turkov. V zadnjih letih je mogoče zaznati otoplitev med Armenijo in Turčijo, a med državna meja je že vse od leta 1993 zaprta. Po zastoju pogajanj in pogovorov je turška vlada dovolila, da se 19. septembra 2010 v katedrali Svetega križa na Akdamarju izvede slovesnost ob armenskem krščanskem prazniku.

48

Made with FlippingBook - Online magazine maker