Oskarjeva Turčija

VZHODNA TURČIJA Vzhodna Turčija je območje vzhodno od Kapadokije, mejo bi lahko potegnili tako, da bi na severu ležalo Črno morje, na zahodu Kapadokija, na vzhodu Armenske gore in na jugu Antitaurus. Tu živi pet etničnih skupin: Kurdi, Turki, Lazi, Armenci in Gruzijci. Vzhodno Turčijo imenujemo tudi Vrata narodov. Na zahodu so bili Rimljani, na vzhodu Parti (njihov imperij je bil še večji od Rimske ga). Vsi veliki imperiji so pritiskali na meje vzhodne Turčije in vedno je nekdo »gazil« po tukajšnjih prebivalcih (Gruzijci, Armenci, Kurdi), zato so se vedno zatekali v hribe. V zgodovini tu nikoli ni bilo velikih imperijev, je bilo pa vedno križišče 4 interesnih območij. Edini kraljestvi, ki sta uspeli na tem območju, sta bili Urartsko kraljestvo (10.-7. st. p. n. št.) in Armensko kraljestvo (10. st. n. št.). Vzhodno Turčijo bi lahko razdelili na dva dela: Črnomorska regija (sub tropsko podnebje, meja gorovje Kačkar) in Vzhodna Anatolija (bolj suho območje, povprečna nadmorska višina 2200 m, celinsko podnebje). Vzhodna Turčija leži med štirimi velikimi regijami – Turčijo (Carigrad), Arabijo, Perzijo in Rusijo, med štirimi velikimi civilizacijami. Neprehodnost in nerodovitnost vzhodne Turčije sta botrovali, da se po antiki tu ni oblikovalo nobeno veliko cesarstvo. Bilo pa je »vmesno« območje, skozi katerega so prehajale vojske, narodi, in tu se stikale štiri velike civilizacije. Zato ji lahko pravimo tudi »Vrata narodov«. Stikale so se tudi različne vere (krščanstvo, sunitski islam, zaratustrijanstvo, kasneje šiitski islam), kot neprehodno gorato in »oddaljeno od centra« je bilo to območje pravi raj za »odpadniške« ali »preganjane« sekte, vere, pa tudi ljudstva, ki so tu našla svoje zatočišče. Tu so bili Paulicijanci in Jakobiti, tu so tudi danes Aleviji … pa še kaj bi se našlo. Vzhodna Turčija je bila raj tudi za manjše narode, ki so v neprehodnosti in oddaljenosti od centra tukaj našli zatočišče, ohranjali svojo identiteto in vero, mišljenjske načine in tradicijo. Znani so Kurdi, Armenci in Gruzijci, seveda so tu še Lazi, pa ostanki Grkov iz antike … Vedno nekje ob robu, nikoli v središču, je bila vzhodna Turčija vedno bolj divja in samobitna, nikoli do konca pokorjena in civilizirana. Vedno hetero gena in raznolika, nikoli homogena in enoumna, je dežela takšna tudi danes. Dežela, kjer se je nekoč ustavil čas … dežela izven oči svetovne zgodovine in dogodkov …

36