Oskarjeva Turčija

HIŠA DEVICE MARIJE (MERYEMANA) Visoko na griču, nekaj kilometrov stran od Efeza, najdemo hišo, kjer naj bi de vica Marija preživela zadnja leta svojega življenja. Hišo so odkrili v 19. stoletju po pričevanjih nemške nune Catherine Emmerich, ki je bila invalidna in nikoli ni zapustila Nemčije. V svojih videnjih ji je bila razkrita natančna lokacija Ma rijine hiše in po njenih zapisih jo je našel nek izmirski duhovnik. Zdaj k tej hiši prihajajo romarji z vsega sveta, tako kristjani kot muslimani, ki Marijo častijo zato, ker je bila mati preroka Ise (Jezusa). PRIENE Najlepše ohranjeno grško mesto, ki ga Rimljani skorajda niso spreminjali. Priene so bile eno manjših jonskih mest, v jonski ligi pa so imele pomembno vlogo, ker se je v bližini mesta nahajalo glavno svetišče Panioniuma – tempelj Pozejdonu na gori Mikale. Prvotno je mesto ležalo nižje, nekje ob vznožju hriba. Na sedanjo lokacijo so ga preselili približno v 5. st. pr. n. št.. Mesto je obiskal Aleksander Veliki, ki je tudi prispeval denar za njegovo izgradnjo. Po časen propad se je začel, ko je reka Meander s svojimi naplavinami odtrgala mesto od morja (danes je obala kar 16 km stran) v prvih stoletjih n. št.. Priene so najlepši primer antične strukture mesta. Obrnjene so proti jugu, da je bilo čim manj sonca poleti in čim več pozimi. Mesto je grajeno po t. i. mrežnem sistemu, ki ga je razvil Hipodam, arhitekt iz Mileta. Šest glavnih cest v smeri zahod-vzhod je pravokotno križalo stranske ceste v smeri sever jug. Vmesne »bloke« (insula = otok) so sestavljale po štiri hiše, večje javne stavbe pa so zasedale kar cel blok. Mesto je imelo troje vrat, ena na zahodu in dvoje na vzhodu. V severovzhodnem delu so bili zbiralniki vode, ki je bila napeljana iz izvirov na gori Mikale, od tu so delili vodo naprej po mestu. V mestu najdemo lepo ohranjen bouleterion (parlament), prytaneion (mestna hiša), gledališče in Atenin tempelj. Legenda pravi, da je denar za dokončanje Ateninega templja prispeval kapadokijski kralj Orofern sredi 2. st. pr. n. št.. Ko je izgubil prestol, je svoj zaklad pustil v varstvo Prienam. Njegov brat je od Prien zahteval zaklad nazaj, a mu ga Prienci niso želeli izročiti, češ da ga lahko izročijo samo lastniku. Brat je nato skupaj z Atalom II. napadel Priene in mesto je bilo leta 155 pr. n. št. požgano. Pozneje je bil zaklad srečno vrnjen Orofernu, ki je Prienam v zahvalo daroval denar za dokončanje templja.

26