Oskarjeva Turčija

Legenda pravi, da je nekoč živela revna in grda deklica. Nihče je ni želel poročiti in odločila se je, da konča svoje življenje, zato se je vrgla z vrha pe čine. Prav v tistem času pa je mimo jezdil sin lokalnega vladarja in v enem izmed bazenčkov zagledal prelepo mlado dekle. Rešil jo je iz vode in se vanjo zaljubil. Poročila sta se in živela srečno do konca svojih dni. HIERAPOLIS ZGODOVINSKI PREGLED: Pergamski kralj Eumen II. je v 2. st. pr. n. št. v bližini teh zdravilnih vrelcev ustanovil mesto. Kraj je kmalu postal znan kot prestižne toplice, kamor so se bogatejši bolniki v antiki prihajali zdravit ali si le lajšat bolečine zadnjih dni. Tu so mučili apostola Filipa leta 80. Zlati časi, ko je mesto najbolj cvetelo, sta bili 2. in 3. stoletje; v 6. stoletju je bil kraj tudi škofovski sedež. Mesto je začelo postopoma propadati po številnih potresih, zaradi katerih se je prebivalstvo nekje po 7. st. začelo izseljevati. Največja antična nekropola (mesto mrtvih) v Anatoliji se nahaja prav tu. Do danes so odkrili več kot 1200 grobov, veliko jih je še neodkritih. Tukaj so gro bovi treh vrst: največ je sarkofagov, nekaj je anatolskih tumulov za posebej zaslužne - heroje, tretji tip grobov pa so hišne grobnice. Zanimivi so napisi nad grobnicami, saj poleg imena in poklica umrlega najdemo še različna prekletstva, kaj se bo zgodilo tistemu, ki bi grob oskrunil. JONIJA Je območje osrednjega Egeja, kjer so cvetela mesta Milet, Priene, Efez, Smirna, … Tu sta se začeli razvijati grška filozofija in znanost. Znani jonski naravoslovci so utemeljitelj filozofije Tales iz Mileta, Anaksimander in Anaksi men, Heraklit iz Efeza (Vse teče, se spreminja), arhitekt Hipodam (mrežni plan TALES (625-546 pr. n. št.) je utemeljitelj zahodne filozofije, prvi izmed sedmih modrecev. Zanj je prapočelo, na katerem temelji vsa narava – ARCHE (voda). Leta 585 pr. n. št. je napovedal sončni mrk, ki je bil v Miletu takrat res viden. Bil je odličen matematik, s pomočjo trikotnikov je izračunal višino Keopsove pirami de. Bil pa je tudi praktik in ne le teoretik - spoznal se je na vreme, tako je dognal, da bo letina oljk bogata, zato je najel toliko stiskalnic za oljke, kot je mogel. Ko je prišel čas, jih je posojal po višji ceni in si nabral lepe denarce. Tako je dokazal, da tudi filozofi znajo služiti denar. Slaven je njegov rek: »Vesel sem, da sem človek in ne žival, da sem Grk in ne Barbar, in da sem moški in ne ženska.«

24

Made with FlippingBook - Online magazine maker