Oskarjeva Turčija

MODRA MOŠEJA Imenovana tudi mošeja sultana Ahmeta , po sultanu, ki jo je dal zgraditi. Gradil jo je arhitekt Mehmet Aga med leti 1609 in 1616 . V tistem času je bila to poleg mošeje v Meki edina mošeja s šestimi minareti . Vzdevek Modra mošeja je dobila zaradi čudovitih ročno poslikanih modrih keramičnih ploščic iz Iznika, ki krasijo notranjost. Sultani so jo kot glavno mošejo upora bljali več kot 250 let. Po lepoti tekmuje z mošejo Sulejmanije. Legenda pravi: Sultan si je zaželel, da bi njegova mošeja po lepoti zasen čila vse druge. Arhitektu je naročil, naj zgradi mošejo z zlatimi minareti (zlato = altin). Arhitekt je vedel, da nima dovolj denarja za zlate minarete, ker pa je tudi vedel, da sultanu ne sme nasprotovati, se je odločil, da se posluži besedne igre. Sultan je odpotoval na romanje v Meko, a ko se je vrnil, je našel mošejo s šestimi minareti (šest = alti). Ko je poklical arhitekta na zagovor, mu je le-ta odvrnil, da je razumel alti in ne altin, torej šest in ne zlato! Mošeja s šestimi minareti je povzročila pravi verski spor, ker je do takrat imela 6 minaretov samo mošeja v Meki. Spor so rešili tako, da so arhitekta poslali v Meko, ki je mošeji dodal sedmi minaret. HAGIA SOPHIA – BAZILIKA SV. SOFIJE Najveličastnejša in najpomembnejša zgradba v mestu. Zgrajena je bila v pičlih 5 letih, med 532 in 537 , za časa cesarja Justinijana . Gradila sta jo dva arhitekta, Izidor iz Mileta in Antemij iz Tralesa . Kot cerkev so jo upora bljali vse do turške osvojitve Istanbula leta 1453, ko jo je sultan Mehmet II. spremenil v mošejo . Atatürk jo je leta 1934 spremenil v muzej v spomin na njeno tako krščansko kot muslimansko preteklost. Bazilika je bila v notranjo sti najbolj poškodovana v času križarskih vojn v 13. stoletju. Turki notranjosti niso uničevali, mozaike so le prekrili in jih tako lahko občudujemo še danes. Legenda pravi, da je cesar Justinijan, ko je prvič vstopil v cerkev, vzkliknil: »Salomon, presegel sem te!« Do takrat je za najlepše svetišče veljal Salomonov tempelj v Jeruzalemu. Hagia Sophia je bila mogočnejša! Skoraj 1000 let pozneje je vanjo vstopil sultan Mehmet Osvajalec, ki je bil tudi sam očaran nad veličino in lepoto te stavbe, zato je ukazal, naj jo spreme nijo v mošejo. Kljub temu, da muslimanska vera prepoveduje podobe v mošejah, so lepe bizantinske mozaike pustili nedotaknjene več desetletij. Pozneje so jih prekrili z ometom, nikoli pa jih niso uničili!

16