Oskarjeva Turčija

HIPODROM Zgodovina: Antično dirkališče je zgradil rimski cesar Septimij Sever v 2. stoletju. Dolgo je bil 480 m in široko 118 m. Na tribunah je bilo prostora za 100.000 ljudi. V sredini je bila dvignjena podolžna ploščad spina, na kateri so se dvigovali prekrasni stebri, trije so se ohranili vse do danes (Egipčanski obelisk, Kačji steber in Kamniti steber). Hipodrom so precej uničili križarji v 13. st.. Osmani so že precej uničen hipodrom uporabljali za treniranje konjev, ostanke (kamne, stebre, …) pa so uporabili za gradnjo stavb v bližini. Danes o starem hipodromu z izjemo 3 stebrov ni več sledu, kraj pa se imenuje Trg konjev (At meydani). Zakaj so uporabljali hipodrom? Rimljani in Bizantinci so tu tekmovali s konjskimi vpregami. Hipodrom je bil takrat središče družabnega življenja, tu so se odvijale vse pomembne slovesnosti in tudi upori (upor Nika leta 532 za časa Justinijana). Osmani so tu trenirali konje, tudi takrat so se tu odvijali pomembni dogodki, najbolj slaven je gotovo pokol janičarjev v 19. stoletju, tu pa naj bi tudi obrezovali osmanske prince. Vodnjak cesarja Viljema II. Začeli so ga graditi leta 1895 in dokončali 3 leta pozneje. Lahko ga razumemo kot poslovno darilo Nemcev, ki so želeli graditi železnico do Irana. Egipčanski obelisk: Je monolit iz rdečega granita. Egipčanski hieroglifi slavijo Tutmozisa III.; ta je dal postaviti obelisk v 16. st. pr. n. št., da bi tako ovekovečil prečkanje Evfrata. Obelisk je polomljen, sedaj je visok 20 m (zgor nja tretjina), original pa naj bi bil 3x večji. Tehtal naj bi 800 ton. Na današnje mesto ga je postavil Teodozij Veliki leta 390. Kačji steber: Steber je nekoč stal v preročišču v Delfih, grška mesta so ga poklonila Apolonu v zahvalo za zmago nad Perzijci v bitki pri Plateji. Tri zvijajoče se bronaste kače naj bi bile ulite iz ščitov padlih perzijskih vojakov. Steber je iz Delfov prinesel Konstantin Veliki. Kačje glave naj bi s svojim mečem odsekal pijan poljski diplomat okoli leta 1700. Prvotno je bil visok 8 m, sedaj pa 5,3 m. Kamniti steber: Verjetno iz 4. st.. Prekrit je bil z bronom, vendar so bron križarji, tako kot vse druge dragocenosti, pobrali. Steber je visok 32 m. Znana zabava v času Osmanov je bilo plezanje na vrh stebra.

15

Made with FlippingBook - Online magazine maker