Oskarjeva Turčija

Oskarjeva

Turčija

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI...................................4 O TURČIJI – STE VEDELI?.................................7 KRATKA ZGODOVINA.......................................9 ISLAM. ....................................................... 12 PET STEBROV ISLAMA...................................13 CARIGRAD (ISTANBUL)..........................14 HIPODROM......................................................... 15 MODRA MOŠEJA..............................................16 HAGIA SOPHIA – BAZILIKA SV. SOFIJE..16 PODZEMNA PALAČA.....................................17 PALAČA TOPKAPI............................................17 ZLATI ROG...........................................................18 GALATSKI STOLP.............................................18 TAKSIM.................................................................. 19 OBMOČJE MARMORNEGA MORJA......20 TROJA ...................................................................20 BURSA ..................................................................21 EGEJSKA OBALA......................................23 PERGAMON .......................................................23 PAMUKKALE....................................................... 23 HIERAPOLIS........................................................ 24 JONIJA................................................................... 24 EFEZ........................................................................ 25 HIŠA DEVICE MARIJE (MERYEMANA)....26 PRIENE................................................................... 26 DIDIMA................................................................. 27 SKRIVNOSTNA VASICA.................................27 DALYAN – KAVNOS.........................................27 SREDOZEMSKA OBALA................................28 ANTALYA.............................................................. 28 LIKIJA.........................................................29 KALKAN IN KAŠ................................................29 SIMENA................................................................. 29 ANATOLIJA.......................................................... 30 EĞIRDIR – ANATOLSKI BLED.................30 KONYA................................................................... 30 MEVLANA............................................................ 30 KARAVANSERAJ SULTANHAN...................32 MESEČEVA DEŽELA KAPADOKIJA...........32 ANK ARA............................................................... 35 VZHODNA TURČIJA .................36 ČRNOMORSKA REGIJA...........................37 SAFRANBOLU.................................................... 37 AMASYA............................................................... 37 GIRESUN ..............................................................38 SUMELA................................................................ 38 TRABZON............................................................. 39

PONTSKI GRKI...................................................39 RIZE.........................................................................40 LAZI........................................................................ 41 GRUZIJCI.............................................................. 42 JAZON IN ARGONAVTI..................................42 VZHODNA ANATOLIJA...........................43 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI...............................43 PODNEBJE IN NARAVA..................................43 NOVEJŠA ZGODOVINA.................................44 SIVAS......................................................................44 BALIKLI KAPLICA..............................................45 ERZURUM............................................................ 45 OLTUTAŠ..............................................................46 NOMADI IN JAJLE............................................46 K ARS. ..................................................................... 47 ANI.......................................................................... 47 ARMENCI..............................................................48 TUZLUČA............................................................. 49 ARARAT. ............................................................... 49 DOGUBAYAZIT .................................................49 NOE. ....................................................................... 49 PALAČA ISAKA PAŠE......................................50 GRAD HOŠAP.....................................................51 VAN......................................................................... 51 VANSKO JEZERO..............................................51 AKDAMAR........................................................... 52 AHLAT. .................................................................. 52 KURDI.................................................................... 53 JUGOVZHODNA TURČIJA......................54 ARABCI.................................................................. 54 DIYARBAKIR........................................................ 54 MOST MALABADI............................................55 HASANKEYF....................................................... 55 TUR ABDIN..........................................................56 MOR GABRIEL....................................................56 MARDIN................................................................ 57 PROJEKT GAP IN ATATURKOV JEZ...........57 NEMRUT............................................................... 58 HARAN.................................................................. 58 ŠANLIURFA......................................................... 59 GAZIANTEP.........................................................60 ADANA.................................................................. 60 ALEVIJI.................................................................. 61 ANTAKYA............................................................. 62 TURŠKI JEZIK...........................................63 HRANA IN PIJAČA....................................64 MINI SLOVARČEK....................................66

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Turčija DAN NEODVISNOSTI: 29. oktober 1923 POVRŠINA: 780.580 km² (za 39 Slovenij) MEJNE DRŽAVE: Grčija, Bolgarija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Iran, Irak, Sirija GLAVNO MESTO: Ankara (4,3 milijona prebivalcev), največje mesto: Istanbul (18 milijonov prebivalcev) PREBIVALSTVO: približno 75 milijonov (za 35 Slovenij), 4 milijone Turkov živi in dela v tujini, največ v Nemčiji RELIGIJA: 99,8 % muslimani (74 % suniti, 26 % aleviji), 0,2 % ostali (večinoma kristjani in judje) NARODNA PRIPADNOST: 80 % Turki, 20 % Kurdi URADNI JEZIK: turščina PISMENOST: 87,4 % DENARNA ENOTA: turška lira (TRY) GEOGRAFIJA: Turčija leži na dveh celinah: 97 % v Aziji (Anatolija) in 3 % v Evropi (pokrajina Trakija). Evropski del od azijskega ločijo Bospor, Marmorno morje in Dardanele (antični Helespont). Na severu in jugu sta dve gorski verigi (na severu Pontsko gorovje, na jugu Taurus in Antitaurus – obe mladonagubani gorstvi), na sredini pa leži Anatolska planota (800-1700 m nadmorske višine). V Turčiji se stikata dve zemeljski plošči – afriška plošča spodriva azijsko. Tektonska prelomnica poteka pod Pontskim gorovjem (Erzincan, Dinar, Istanbul), zato je v Turčiji toliko potresov. NAJVIŠJA TOČKA: gora Ararat (5166 m) NAJNIŽJA TOČKA: Sredozemsko morje (0 m)

4

TURČIJO SESTAVLJA 6 GEOGRAFSKIH ENOT: 1. Črnomorska obala: strma in gozdnata obala; kmetijska regija, pridelajo največ koruze in lešnikov, na vzhodnem delu čaj in tobak, okoli Trabzona in Samsuna so žepki riževih polj. Prevladuje subtropsko podnebje. 2. Območje Marmornega morja: največja gostota poselitve, najbolj gospo darsko razvit del; kmetijstvo: tobak, pšenica, riž, sončnice, koruza, oljke, trta, naravna svila; razvit je ribolov. Prevladuje celinsko-sredozemsko podnebje. 3. Egejska obala: gozdovi in rodovitne doline; pridelujejo tobak, bombaž, trto za rozine, olive in fige. Prevladuje sredozemsko podnebje. 4. Sredozemlje: na obalnih ravnicah uspevajo bombaž, sezam, limone, zgodnja zelenjava in banane. Zelenjavo gojijo v rastlinjakih, pridelajo lahko 3 letine. V hribih je razvita živinoreja, tam živijo nomadi. Prevladuje sredozem sko podnebje. 5. Anatolija: visoka planota od 800 do 1700 m nadmorske višine, povprečna višina je okoli 1130 m; stepa, brez dreves, žitnica (Konya), sladkorna repa in krompir (Kapadokija), ovce in koze. Proti V se višina dviga, tam so hude zime. Prevladuje celinsko-stepsko podnebje. 6. Jugovzhodna Anatolija: pustinja, kmetijstvo samo ob namakanih rečnih dolinah: pšenica, riž, zelenjava, trta. Nahajališča nafte. Prevladuje stepsko podnebje. MORJA: S treh strani jo obdajajo štiri morja: na severu Črno morje (Karade niz) in Marmorno morje (ime po nahajališčih belega marmorja na otokih), na zahodu Egejsko morje in na jugu Sredozemsko morje (Akdeniz). Dolžina obale je 7200 km. JEZERA: 300 naravnih in 130 umetnih jezer. Največje je sodavo jezero Van (3530 m²), drugo je Slano jezero (ostanek morja), sledita sladki jezeri Bejšehirsko in Egirdirsko . Po velikosti obe presega največje umetno jezero v Turčiji, ki je nastalo kot posledica zajezitve Evfrata z Ataturkovim jezom (projekt GAP). REKE: V Turčiji izvirata Evfrat (1263 km) in Tigris (523 km), ki se izlivata v Perzijski zaliv (Mezopotamija). Kizilirmak (Rdeča reka, imenovana tudi Halis, 1182 km) je najdaljša reka, ki izvira in se izliva v Turčiji. Ostale večje reke so Sakarya , Yesilirmak in Buyuk Menderes (Veliki Meander, od tu geografski izraz meander – močna vijuga reke, okljuk).

5

GOSPODARSTVO: Dokaj hitra in neenakomerna rast. Realna gospodarska rast je okrog 5 % (Slovenija: 4,5 %). Struktura BDP: kmetijstvo 8,5 %, industrija 28,6 %, terciarni in kvartarni sektor 62,9 %. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK: 12.000 USD na prebivalca (Slovenija 29.500 USD) – Turčija je ena izmed 8 držav na svetu, ki pridela dovolj hrane za samo oskrbo (in hrano še izvažajo). NARAVNA BOGASTVA: največja proizvajalka bakra na svetu; premog, železova ruda, vodna moč. Viri energije: nafta (37 %), lignit (19 %), premog (12 %), naravni plin (7 %), vodna energija (12 %). KMETIJSTVO: Kmetijstvo zaposluje 29,5 % prebivalstva, a prispeva le 16 % k državnemu prihodku. Največja proizvajalka lešnikov, marelic, fig, rozin, melancan, druga največja proizvajalka pistacij, leče in paprike. Pridelajo tudi veliko oljk, tobaka, bombaža, sladkorne pese, sadja in čaja. ŽIVINOREJA: ovce, koze, govedo (prašičev ni!) INDUSTRIJA: tekstilna, živilska, avtomobilska, papirnata, rudarstvo (premog, krom, baker, bron), jeklarska, naftna, gradbeništvo IZVOZ: obleke, hrana, tekstil, kovinski izdelki; največ izvaža v Nemčijo in ZDA UVOZ: stroji, kemikalije, polizdelki, gorivo; največ iz Nemčije, Italije, Francije PRAZNIKI: 1. Državni prazniki (po našem koledarju): 29. oktober: dan republike 2. Prazniki po luninem koledarju – muslimanski prazniki: Ramadan: post, ki traja en mesec Aid al-Fitr: tridnevno praznovanje ob zaključku ramadana (sladkorni praznik) Aid al-Adha: nakazuje konec vsakoletnega romanja v Meko, darujejo se ovce v spomin na Abrahamovo pripravljenost, da žrtvuje sina (žrtveni praznik)

6

O TURČIJI – STE VEDELI? • da se v Anatoliji nahajata dve izmed sedmih čudes antičnega sveta – Artemidin tempelj v Efezu in Halikarnasov mavzolej v Bodrumu … • da je prvi človek, ki je poletel, Turek – Hazerfen Ahmet Čelebi – ki je v 17. stoletju s pomočjo kril poletel z Galatinega stolpa čez Bosporsko ožino do Uskudarja … • da je bil prvi mirovni sporazum na svetu podpisan med hetitskim kraljem Hatušilijem III. in egipčanskim faraonom Ramzesom II. v 13. st. pr. n. št. v bitki pri Kadešu … • da je prvo lepotno tekmovanje na svetu potekalo na gori Idi, lepotice, ki so tekmovale, pa so bile Afrodita, Hera in Atena – sodil jim je Paris … • da je lidijski kralj Krez v 6. st. pr. n. št. izumil prvi denar na svetu – kovance iz elektruma … • da v Antakyi stoji prva krščanska katedrala na svetu in da se v Anatoliji nahaja vseh sedem cerkva razodetja … • da so Seldžuki prvi izumili državno zavarovanje za izgube trgovcev … • da so bili znani grški filozofi – jonski naravoslovci Tales, Anaksimender in Anaksimen – doma iz Mileta, ki je v Turčiji … • da je tukaj Julij Cezar izgovoril svoje slavne besede: »Veni, vidi, vici« (Prišel, videl, zmagal) leta 47 pr. n. št. pred Amasyo na severu Turčije, ko je premagal Ponte … • da se je v Patari rodil sv. Nikolaj, poznan kot Miklavž … • da so turške ženske dobile volilno pravico že leta 1930, pred Švicarkami, Grkinjami, Francozinjami in Italijankami … • da se je znani grški pesnik Homer rodil v Smirni (današnji Izmir) in da se njegova mitološka Troja nahaja v Anatoliji … • da v okolici jezera Van živijo mačke z enim modrim in enim zelenim očesom … • da se je v Turčiji končala slavna železniška proga, po kateri je vozil Orient Express …

7

Modro oko (Nazar boncuğ) Vsepovsod po Turčiji vas spremljajo majhna in velika modra očesa. Ta očesa so star šamanski simbol, neke vrste amu let. Turki so jih prinesli s seboj iz svoje domovine v osrednji Aziji. Modro oko predstavlja božje oko, ki varuje posameznika pred zlom. Ima moč, da vse zlo v okolici odbije nazaj, če pa je zla preveč, oko poči in tako prepreči nesrečo. Navada je, da si ga ne kupiš sam, ampak da ti ga kdo podari.

8

KRATKA ZGODOVINA 7500 pr. n. št. ÇATALHÖYÜK: Urbano kulturno središče, prva svetišča in keramika v Anatoliji, kipci boginje KIBELE (boginja mati, boginja plodnosti, rodovitnosti). 2500–2000 pr. n. št. HATI: Prva civilizacija na anatolskih tleh; ker niso poznali pisave, imamo le malo ohranjenih virov. 1750–1200 pr. n. št. HETITI: Staro hetitsko kraljestvo; prišleki iz severovzho da ustanovijo kraljestvo s prestolnico v Hatuši. Bili so vojaška elita, imeli so več kot 1000 bogov, ker so v svoj panteon sprejemali tudi bogove podjar mljenih ljudstev. So sodobniki Egipčanov, Ramzes II. in Hatušili III. podpišeta prvo mirovno pogodbo na svetu za bitko pri Kadešu sredi 13. st. pr. n. št. 1200–1100 pr. n. št. ČAS TROJANSKIH VOJN: Boji med Hetiti in avtohtonim prebivalstvom proti Grkom in drugim prišlekom. Je tudi čas propada hetit skega kraljestva; trojanske vojne opiše Homer v Iliadi. 1200–700 pr. n. št. FRIGIJCI: Ljudstvo iz Trakije, prestolnica Gordion je v osrednji Turčiji, znana kralja Gordij (gordijski vozel) in Midas (legenda o zlatem dotiku), največji tumul (okrogla anatolska grobnica) v Anatoliji. 1100–620 pr. n. št. KRALJESTVO URARTU: Območje okoli jezera Van na skrajnem vzhodu Turčije, prestolnica Tušpa (današnji Van), dobri obdelovalci kovin. 1200–700 pr. n. št. VELIKE GRŠKE SELITVE: Najprej se selijo Dorci, nato Jonci in Eolci, poselijo celotno turško egejsko obalo. JONIJA: Območje osrednjega Egeja, cvetijo mesta Milet, Priene, Efez, Smirna … Tu se začneta razvijati grška filozofija in znanost. Znani jonski naravoslovci: utemeljitelj filozofije Tales iz Mileta, Anaksimander in Anaksi men, Heraklit iz Efeza (»Vse teče.«), arhitekt Hipodam (mrežni plan mesta), pesnik Homer iz Smirne (spisal Iliado in Odisejo). 700–545 pr. n. št. LIDIJA: Prestolnica Sarde, slavni kralj Krez (560-546 pr. n. št.) osvoji celotno egejsko obalo, izumi PRVI DENAR NA SVETU – kovance iz elektruma, mešanice zlata in srebra (slovenski izraz: »Bogat kot Krez«). 546–334 pr. n. št. PERZIJCI: Ahamenidska perzijska dinastija, kralj Kir premaga lidijskega kralja Kreza, Perzijci ustanovijo svoje satrapije (province), anatolska prestolnica ostajajo Sarde, hudi časi za maloazijske Grke, visoki davki – zato se Grki začnejo upirati; 500-448 pr. n. št. grško-perzijske vojne

9

(494 pr. n. št. bitka pri otočku Lade), 448 pr. n. št. sklenjen Kalijev mir, s kate rim so se Perzijci obvezali, da bodo spoštovali avtonomijo grških mest. 334–323 pr. n. št. ALEKSANDER VELIKI: (rojen l. 356, vstop v Anatolijo l. 334, umre l. 323 pr. n. št.). Živel je kratek čas, a veliko osvojil (z mečem in Homerjem), premagal glavno velesilo tistega časa, Perzijo, poskušal združiti Vzhod in Zahod, začetek helenizacije. 323 pr. n. št. po Aleksandrovi smrti si njegovi generali razdelijo veliko ozemlje: Ptolomej – Egipt, Antigon – Grčija, Lizimah – severozahodna Turči ja, Selevkid – celoten Bližnji vzhod od južne Turčije pa vse do Irana in Indije. 280–133 pr. n. št. PERGAMSKO KRALJESTVO: Prestolnica Pergamon, slav na pergamska knjižnica, tu izumijo pergament, zdravilišče Asklepion, zadnji pergamski kralj Atal III. v svoji oporoki zapusti kraljestvo Rimljanom. 133 pr. n. št.–395 n. št. RIMLJANI: Efez postane prva prestolnica rimske province Male Azije, druga pa leta 330 Konstantinopel, 313 z milanskim ediktom postane krščanstvo dovoljena vera, 381 postane krščanstvo edina dovoljena vera v Rimskem cesarstvu. Zaradi večinsko grškega prebivalstva se latinščina kot pogovorni jezik nikoli ne uveljavi, grščina ostaja lingua franca. 395–1453 BIZANTINSKO CESARSTVO: Vzhodnorimsko cesarstvo preživi Zahodnega za skoraj 1000 let. V tem času se postavijo krščanske verske dogme na sedmih ekumenskih koncilih (prvi l. 325, zadnji l. 787). Višek razcveta imperija predstavlja 6. stoletje, čas cesarja Justinijana, ko je bilo cesarstvo največje, čas, ko je nastal znani Codex Iustinianum (ki ostaja temelj zahodnega prava), in to je tudi čas, ko se zgradi slavna bazilika Haghia Sophia. V 7. stoletju arabski vdori oslabijo imperij, v 8. in. 9. stoletju se pojavi ikonaklazem, ko se za nekaj časa prepovesta raba in čaščenje ikon (verskih podob). Hud udarec oslabljenemu imperiju so tudi križarske vojne. Kristjani v četrti križarski vojni v 13. stoletju popolnoma izropajo in uničijo Konstantino pel. Bizantinci so še dovolj močni, da branijo svojo prestolnico pred Seldžuki, a ta pade pod močnejšimi Osmani. 11. stoletje PRIHOD TURŠKIH PLEMEN: Prvotna domovina turških plemen so osrednjeazijske stepe, območje današnje Mongolije in severozahodne Kitajske. Plemena so se zaradi slabih življenjskih pogojev začela po 3. stoletju preseljevati proti zahodu. V 9. stoletju že najdemo veliko turških plemen v današnjem Iranu, v 11. stoletju pa vstopijo v Anatolijo. 1071–1300 SELDŽUŠKI IMPERIJ: 1071 Seldžuki porazijo Bizantince v bitki pri Manzikertu in ustanovijo državo s prestolnico v Konyi. Zlata doba

10

Seldžuškega imperija v Anatoliji je 13. stoletje, ko vlada znani vladar Aleadin Keykubad , na njegovem dvoru pa ustvarja mistik in pesnik Mevlana. 1326–1453–1923 OSMANSKI IMPERIJ: Začnejo kot majhno nomadsko pleme pod vodstvom Osmana s komaj nekaj tisoč pripadniki. Kmalu vpadejo v Evropo, sultan Mehmet II. Osvajalec leta 1453 osvoji Konstantinopel in ga preimenuje v Istanbul – s tem zada poslednji udarec Bizantinskemu imperiju. Osmani osvojijo širno ozemlje, ki mu vladajo dobrih 600 let. Vladar iz Meke podeli Sultanu Selimu I. naslov kalifa, s tem Osmani postanejo zaščitniki celotnega muslimanskega sveta. Imperij doseže višek pod sultanom Sulejmanom Veličastnim , imenovanem tudi Kanuni (Zakonodajalec). Takrat cveti umetnost, ustvarja največji turški arhitekt Sinan. Šibki vladarji ne uspejo vladati tako ogromnemu ozemlju, določeni deli se osamosvojijo. V 19. stoletju začne prihajati z zahoda vpliv Evrope, posledice francoske revolucije. Kljub številnim reformam po evropskem vzoru sultani ne uspejo reformirati imperija tako, da bi preživel. Zadnji udarec imperiju je 1. svetovna vojna in turško zavezništvo z Nemci. 1923 USTANOVITEV MODERNE REPUBLIKE TURČIJE: Turška republika je nastala 29. oktobra 1923, po razpadu Osmanskega imperija in po vojnah z Grčijo in zaveznicami. 1923–1938 ATATÜRK: Mustafa Kemal Atatürk, prvi turški predsednik, »oče vseh Turkov«, je ločil vero od države in s številnimi reformami postavil teme lje moderni nacionalni državi. Ukinil je kalifat, vzpostavil sekularno oblast in posvetno pravo. Prepovedal je nošnjo feredže in fesa, arabsko pisavo je za menjal z latinico, muslimanski koledar z gregorijanskim. Reformiral je šolstvo, dal volilno pravico ženskam … Postavil je temelje moderne Turčije. 1945 Turčija postane članica Združenih narodov. 1952 Turčija postane članica Nata. 1974 Turčija vojaško posreduje na Cipru, zavzame 37 % otoka, ki je še danes pod turškim nadzorom. 1999 Turčija postane kandidatka za vstop v EU. 2000 Maja je izvoljen današnji predsednik Ahmet Necdet Sezer. 2003 Na volitvah zmaga stranka AKP (Stranka pravice in razvoja) in njen predsednik Recep Tayyip Erdogan postane ministrski predsednik.

11

ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev bogu, musliman pa je tisti, ki je podrejen bogu. Pripadni ki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1,3 milijarde muslimanov; največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o bogu in zgodovini enake kot judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil približno leta 570 v Meki, ki leži v današnji Saudovi Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole … Abrahamova vera v enega boga, ki je bila nekoč razšir jena v Arabiji, se je sčasoma izgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hiri v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let, je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril prek nadangela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočilo prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo, da ni boga razen Boga (Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožena sta bila njihov način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred bogom vsi enaki, in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svo jih privržencev zbežal v Medino. Potovanje je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohame dovo smrtjo (leta 632), so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomemb nejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali – ti so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega oceana do Indije, kalifi pa so se preselili v tedanja kulturna sredi šča: najprej v Damask, pozneje v Bagdad, Kairo in Istanbul.

12

PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripa dnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali salat: Ritual molitve, čaščenje boga, je bistveni del vsakdana vsa kega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljeni denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili, kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in ta krat v Meko potuje štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Opravijo ga lahko tudi v dru gem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za hadž.

13

CARIGRAD (ISTANBUL) Največje turško mesto leži na dveh celinah – Evropi in Aziji. Loči ju ožina Bospor, ki povezuje Črno morje z Marmornim morjem in s Sredozemljem. Je gospodarsko, trgovsko in kulturno središče Turčije. Krasi ga okoli 3000 mošej in približno 100 cerkva. ZGODOVINSKI PREGLED 667 pr. n. št.: Grk Bizas iz Megare ustanovi mesto BIZANC, mesto se zaradi dobre lokacije hitro razvija. Legenda pravi: Grk po imenu Bizas se odloči, da si poišče kraj, kjer bi ustanovil novo mesto. Za nasvet povpraša orakelj v Delfih in ta mu da skrivnosten odgovor: »Pluj po morju in nasproti mesta slepih si posta vi svoje mesto.« Bizas je plul in plul, dokler ni zagledal malega rta ob Bosporju, ki je štrlel v morje, nasproti njega na drugi strani pa feničansko naselbino Kalcedon. Rekel si je: Prebivalci Kalcedona morajo biti slepi, da niso opazili, kakšen čudovit kraj je na drugi strani – idealna lokacija, s treh strani morje, bližina ožine … in tako je na tem rtu ustanovil svoje mesto ter ga poimenoval po sebi – Bizanc. 133 pr. n. št.–1453 n. št.: Mesto je v rimskih oz. bizantinskih rokah. 330 n. št.: Konstantin Veliki poimenuje mesto KONSTANTINOPEL in ga razglasi za drugo prestolnico Rimskega imperija. 1204–1261: V četrti križarski vojni križarji mesto osvojijo in povsem izropajo. 1453: Osmanski sultan Mehmet II. Osvajalec po dvomesečnem obleganju osvoji mesto in ga preimenuje v ISTANBUL . 1453–1923: Mesto je prestolnica Osmanskega imperija, čas največjega razcveta je za časa sultana Sulejmana Veličastnega v 16. stoletju – zgrajena je mošeja Sulejmanije, dograjena palača Topkapi, … 1923: Prvi turški predsednik Atatürk prestavi prestolnico v Ankaro. 2004: Mesto ima okoli 18 mio. prebivalcev , tu živi eden od šestih Turkov. Mesto se razteza v dolžini 100 km v smeri vzhod-zahod in 30 km v smeri sever-jug. Dnevno se v mesto preseli 320 ljudi, večina se jih naseli v gece kondusih .

14

HIPODROM Zgodovina: Antično dirkališče je zgradil rimski cesar Septimij Sever v 2. stoletju. Dolgo je bil 480 m in široko 118 m. Na tribunah je bilo prostora za 100.000 ljudi. V sredini je bila dvignjena podolžna ploščad spina, na kateri so se dvigovali prekrasni stebri, trije so se ohranili vse do danes (Egipčanski obelisk, Kačji steber in Kamniti steber). Hipodrom so precej uničili križarji v 13. st.. Osmani so že precej uničen hipodrom uporabljali za treniranje konjev, ostanke (kamne, stebre, …) pa so uporabili za gradnjo stavb v bližini. Danes o starem hipodromu z izjemo 3 stebrov ni več sledu, kraj pa se imenuje Trg konjev (At meydani). Zakaj so uporabljali hipodrom? Rimljani in Bizantinci so tu tekmovali s konjskimi vpregami. Hipodrom je bil takrat središče družabnega življenja, tu so se odvijale vse pomembne slovesnosti in tudi upori (upor Nika leta 532 za časa Justinijana). Osmani so tu trenirali konje, tudi takrat so se tu odvijali pomembni dogodki, najbolj slaven je gotovo pokol janičarjev v 19. stoletju, tu pa naj bi tudi obrezovali osmanske prince. Vodnjak cesarja Viljema II. Začeli so ga graditi leta 1895 in dokončali 3 leta pozneje. Lahko ga razumemo kot poslovno darilo Nemcev, ki so želeli graditi železnico do Irana. Egipčanski obelisk: Je monolit iz rdečega granita. Egipčanski hieroglifi slavijo Tutmozisa III.; ta je dal postaviti obelisk v 16. st. pr. n. št., da bi tako ovekovečil prečkanje Evfrata. Obelisk je polomljen, sedaj je visok 20 m (zgor nja tretjina), original pa naj bi bil 3x večji. Tehtal naj bi 800 ton. Na današnje mesto ga je postavil Teodozij Veliki leta 390. Kačji steber: Steber je nekoč stal v preročišču v Delfih, grška mesta so ga poklonila Apolonu v zahvalo za zmago nad Perzijci v bitki pri Plateji. Tri zvijajoče se bronaste kače naj bi bile ulite iz ščitov padlih perzijskih vojakov. Steber je iz Delfov prinesel Konstantin Veliki. Kačje glave naj bi s svojim mečem odsekal pijan poljski diplomat okoli leta 1700. Prvotno je bil visok 8 m, sedaj pa 5,3 m. Kamniti steber: Verjetno iz 4. st.. Prekrit je bil z bronom, vendar so bron križarji, tako kot vse druge dragocenosti, pobrali. Steber je visok 32 m. Znana zabava v času Osmanov je bilo plezanje na vrh stebra.

15

MODRA MOŠEJA Imenovana tudi mošeja sultana Ahmeta , po sultanu, ki jo je dal zgraditi. Gradil jo je arhitekt Mehmet Aga med leti 1609 in 1616 . V tistem času je bila to poleg mošeje v Meki edina mošeja s šestimi minareti . Vzdevek Modra mošeja je dobila zaradi čudovitih ročno poslikanih modrih keramičnih ploščic iz Iznika, ki krasijo notranjost. Sultani so jo kot glavno mošejo upora bljali več kot 250 let. Po lepoti tekmuje z mošejo Sulejmanije. Legenda pravi: Sultan si je zaželel, da bi njegova mošeja po lepoti zasen čila vse druge. Arhitektu je naročil, naj zgradi mošejo z zlatimi minareti (zlato = altin). Arhitekt je vedel, da nima dovolj denarja za zlate minarete, ker pa je tudi vedel, da sultanu ne sme nasprotovati, se je odločil, da se posluži besedne igre. Sultan je odpotoval na romanje v Meko, a ko se je vrnil, je našel mošejo s šestimi minareti (šest = alti). Ko je poklical arhitekta na zagovor, mu je le-ta odvrnil, da je razumel alti in ne altin, torej šest in ne zlato! Mošeja s šestimi minareti je povzročila pravi verski spor, ker je do takrat imela 6 minaretov samo mošeja v Meki. Spor so rešili tako, da so arhitekta poslali v Meko, ki je mošeji dodal sedmi minaret. HAGIA SOPHIA – BAZILIKA SV. SOFIJE Najveličastnejša in najpomembnejša zgradba v mestu. Zgrajena je bila v pičlih 5 letih, med 532 in 537 , za časa cesarja Justinijana . Gradila sta jo dva arhitekta, Izidor iz Mileta in Antemij iz Tralesa . Kot cerkev so jo upora bljali vse do turške osvojitve Istanbula leta 1453, ko jo je sultan Mehmet II. spremenil v mošejo . Atatürk jo je leta 1934 spremenil v muzej v spomin na njeno tako krščansko kot muslimansko preteklost. Bazilika je bila v notranjo sti najbolj poškodovana v času križarskih vojn v 13. stoletju. Turki notranjosti niso uničevali, mozaike so le prekrili in jih tako lahko občudujemo še danes. Legenda pravi, da je cesar Justinijan, ko je prvič vstopil v cerkev, vzkliknil: »Salomon, presegel sem te!« Do takrat je za najlepše svetišče veljal Salomonov tempelj v Jeruzalemu. Hagia Sophia je bila mogočnejša! Skoraj 1000 let pozneje je vanjo vstopil sultan Mehmet Osvajalec, ki je bil tudi sam očaran nad veličino in lepoto te stavbe, zato je ukazal, naj jo spreme nijo v mošejo. Kljub temu, da muslimanska vera prepoveduje podobe v mošejah, so lepe bizantinske mozaike pustili nedotaknjene več desetletij. Pozneje so jih prekrili z ometom, nikoli pa jih niso uničili!

16

PODZEMNA PALAČA (YEREBATAN SARAYI) Največja in najlepša bizantinska cisterna za vodo, zgrajena v času Justini jana v 6. stoletju . Cisterna je po površini tako velika kot Aya Sofya, krasi pa jo 336 antičnih stebrov, ki so jih pripeljali iz porušenih antičnih templjev. Je največja cisterna v Istanbulu in meri 70 x 140 m, vsega skupaj 9800 m². Vodo so v mesto dovajali po Valensovem akvaduktu iz območja, imenovane ga Beograjski gozd. Zbirali so jo v cisternah, iz cistern pa so vodo speljali do vodnjakov. V rimskem času je bila voda javna dobrina. Turki cistern niso uporabljali, ker je za njih stoječa voda »mrtva« voda. Skozi stoletja se je notri nabralo blato, v 20. st. pa so jih očistili. Leta 1969 naj bi Podzemno palačo obiskal Kennedy. Očaran nad njeno lepoto je daroval denar za čoln, s katerim so si prvi obiskovalci lahko cisterno ogledali. Od leta 1987 je očiščena in obnovljena cisterna odprta kot muzej. PALAČA TOPKAPI Več kot 4 stoletja je bila rezidenca osmanskih sultanov. Leta 1453 je Mehmet II. Osvajalec osvojil Konstantinopel, ga preimenoval v Istanbul in na tretjem griču zgradil prvo cesarsko palačo. Čez nekaj let je dal zgraditi novo na prvem griču. Grič so najprej obdali z masivnim obzidjem in nova palača je prevzela ime Topkapi, kar pomeni kanonja ali topovska vrata, ker sta ob glavnih morskih vratih stala dva ogromna topova, strah in trepet ladjam. Med leti 1459 in 1465 so zgradili prve zgradbe palače na višjem delu, na pobočju proti morju pa uredili razkošne vrtove. Naslednji sultani so palačo dograjevali. Gre za cel kompleks dvorišč, stavb in vrtov. Tu so bili sultanova zasebna rezidenca, njegovo bivališče in harem, njegov dvor, sedež visokega izvršnega sveta – divan, zakladnica, najboljše šole cesarske civilne službe, vojašnica in sedež janičarjev, bolnišnica, pekarna in kuhinje. Leta 1853 je sultan Abdul Mecit I. preselil rezidenco v palačo Dolmabahče ob Bosporski ožini. Leta 1924 je Atatürk palačo Topkapi spremenil v muzej, kjer so razstavljene zbirke porcelana, nakita, miniatur in kaligrafij, oblek, portretov, umetniških del in mojstrskih izdelkov … Obiščemo lahko divan, zakladnico in harem.

17

ZLATI ROG Morski zaliv, ki se v obliki roga zajeda v celino in deli evropski del Istanbula na starega in novega. Dolg je 7 km, širok do 800 m, globok do 35 m. V zgodo vini je služil kot naravno pristanišče, v antičnem in bizantinskem času pa je tu potekala vsa trgovina med Črnim morjem in Sredozemljem. Legenda pravi, da so Bizantinci v času osmanskega obleganja mesta zmetali vanj toliko dragocenosti, da se je zaliv začel zlato svetlikati. Od tod njegovo ime Zlati rog. Danes je zaliv zaradi bližnjih tovarn zelo onesnažen. Japonci so ponudili, da ga očistijo, a so jih Turki zavrnili, kajti na dnu še vedno leži ogromno drago cenosti … Čez zaliv se pnejo trije mostovi: most Halič z avtocesto, Ataturkov most na sredini in Galatski most na jugu, z lepimi restavracijami in čajnicami pod seboj ter številnimi ribiči ob ograji. GALATSKI STOLP Zgrajen je bil v 14. stoletju kot del obrambne trdnjave. Za časa Osmanov so bili v njem sprva janičarji, kasneje so vanj zapirali vojne ujetnike, ki so delali kot sužnji v arzenalu na Zlatem rogu, nato je bil v njem observatorij znanega tur škega astronoma Takiuedinna, nazadnje pa je služil kot opazovalnica požarov, dokler ni bil tudi sam precej uničen v požarih v letih 1794 in 1832. Leta 1964 so ga pričeli obnavljati in ga 1967 odprli za javnost. Dvojnim zavitim stopnicam so dodali dvigalo, v zgornjih dveh nadstropjih je restavracija z razgledno teraso. Stolp je visok več kot 60 m, širok 16 m, zidovi pa so debeli več kot 3 m. V 17 st. si je Ahmet Čelebi na roke nataknil krila in poletel z Galatskega stolpa čez Bosporsko ožino v Uskudar, torej iz Evrope v Azijo. Sultan ga je nagradil z mošnjo zlata in rekel, da gre za moža, ki se ga je treba bati, ker lahko naredi vse, kar si poželi. Zato ga je izgnal v Alžirijo.

18

TAKSIM Taksim pomeni zbiralnik vode. Od tu so od 18. st. dalje razdeljevali vodo po mo dernem mestu. Prvotni kamniti zbiralnik vode je dal leta 1732 zgraditi Mahmut I. in stoji še danes na robu trga. Trg Taksim je danes trgovsko žarišče mesta z živahnim prometom, modernimi hoteli in restavracijami s hitro prehrano. Je simbol moderne Turčije. Italijanski umetnik Canonica je leta 1928 tukaj postavil spomenik neodvisnosti, ki prikazuje Atatürka v odločilni bitki proti Grkom. V bližini so operna hiša, gledališče, športna dvorana in tehnična univerza. Od trga Taksim poteka ulica Istiklal Cadesi , rezervirana za pešce in tramvaj, s številnimi modnimi trgovinami, lepimi restavracijami, bari in nočnimi klubi. Nekoč so bile v teh vilah ambasade, banke in rezidence, med njimi tudi cerkve, zato ima izrazito evropski videz.

Kako sladko je sanjati o tebi v senci med smrtjo in življenjem da, sanjati o tebi, za zidovi, ko je že štirideseto mimo … Glej, tvoja roka pozabljena na sinji tkanini in lasje tvoji – v njih mehkoba zemlje moje in mojega Stambula. Sreča, ljubiti te, živi kot tujec v meni. Kako sladko je sanjati o tebi, pisati pisma in gledati te ure dolgo leže na hrbtu na betonskih tleh samice in se spominjati besed, ki si jih rekla

ta in ta dan, prav tisto uro prav tam in tam – ne, ne samo besed, tega, kar je bilo v njih skrito. Kako sladko je sanjati o tebi! Kaj vse bom še napravil zate: izrezljal škatlico, prstan tri metre dolg svileni pas iztkal, a včasih planem na noge, in se prižmem

k rešetkam in zakričim

v prostost, v modre širine vse, kar sem ti napisal … Kako sladko je sanjati o tebi v senci med smrtjo in življenjem, da, sanjati o tebi, za zidovi, ko je že štirideseto mimo. Odlomek iz pesniške zbirke Lirika, avtor Nazim Hikmet, prevedel in izbral Ivan Minatti.

19

OBMOČJE MARMORNEGA MORJA Regija Marmara je najmanjša in najbolj naseljena regija Turčije. Predstavlja 8,6 % turškega ozemlja, tu pa živi 30 % prebivalstva. Ime je regija dobila po Marmornem morju. Ima sredozemsko (vlažno subtropsko) podnebje. MARMORNO (ali Marmarsko) MORJE. Velja za najmanjše morje na svetu – dolgo je 280 km in široko 80 km. Preko Bosporja je povezano s Črnim morjem, preko ožine Dardanele (antični He lespont) pa z Egejskim in Sredozemskim morjem. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmitski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmorno morje deli Turčijo na evropski in azijski del. V njem ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmorni otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Pro pontis. Beseda je sestavljenka, iz pro- (pred) in pont (morje); Grki so morali namreč prepluti Marmorno morje, da so prišli do Črnega morja. TROJA Do 19. st. se je verjelo, da je Troja le legendarno mesto, potem pa so le odkrili njegove ostanke. Mesto se nahaja v bližini Canakkal, arheologi pa so odkrili kar 9 plasti mesta. Pomembno je bilo že v bakreni dobi zaradi svoje odlične strateške lege. Po trojanski vojni je bilo mesto nekaj časa zapuščeno, nato pa so ga ponovno naselili Grki (pod imenom Ilion). Mesto je še živelo v času Rimljanov, čas bizantinskega imperija pa mu je prinesel dokončni zaton. Izkopavanja so se začela začetek 19.stoletja. Nemški arheolog Schliemann je mesto izkopaval (in izropal) konec 19.stoletja. Danes z izkopavanji nadaljuje nemško-ameriška ekipa. Trojanska vojna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja. Povod zanjo je bila ugrabitev Helene, žene špartanskega kralja Menelaja. Celotna zgodba je bila najprej zapisana v epskih pesnitvah Iliade in Odiseje, kasneje pa je nastalo še mnogo različic drugih grških in rimskih pesnikov.

20

MIT O TROJANSKI VOJNI Mit nam na začetku pripoveduje zgodbo o usta novitvi Troje in razloži, kako pride do povoda za trojanske vojne. Na poroko tesalskega kralja so bili povabljeni vsi bogovi, razen Eride, ki zato na zabavi odvrže zlato jabolko z napisom »Najlepša«. Za to jabolko so se potegovale tri boginje: Afrodita, Atena in Hera. Ker se same niso mogle zediniti, kateri jabolko pripada, jim je Zevs rekel, naj vprašajo Priamovega sina Parisa. Ko je Parisu vsaka boginja nekaj ponudila, se je odločil, da izbere Afrodito in njeno ponudbo, da dobi najlepšo žensko na svetu. To pa je razjezilo Hero in Ateno, ki sta mu nastavili past. Na zabavi špartanskega kralja Menelaja je Paris Menelaju odvzel ženo Heleno in ta se je s svojim bratom Agamemnonom, kraljem Miken, dogovoril za maščevanje. Tako se je začela trojanska vojna. Agamemnon je zbral vojake iz vseh grških dežel in vojna je trajala deset let. Pred to vojno pa videc Kalhas napove, da bo Troja v desetem letu padla, kar se je tudi zares zgodilo. Ahajci so z ladjami prispeli na obale Troje. O prvih letih vojne mit ne govori podrobneje. Večkrat pride do spopadov, a se konča jo neodločeno in v bitkah je ubit marsikateri junak. V 10. letu pa Grki dobijo izvirno zamisel. Z ladjami se umaknejo na otok v bližini. Trojanci mislijo, da je Grke prizadela kuga in se tako ne morejo več boriti ter že skorajda slavijo zmago. Toda na obrežju se prikaže velikanski, iz desk zbit konj (kasneje imenovan trojanski konj). Trojanci ga odpeljejo v mesto. Konj je poln vojakov, ki ponoči pridejo ven, pokličejo še ostale vojake in skupaj sežgejo mesto. S Trojo je konec. Edini preživeli »pravi junaški Trojanec« Enej se odpravi po sve tu, kjer začne zgodovino Rima, Odisej se 10 let vrača do rodne Itake, Menelaj pa vzame Heleno nazaj. BURSA Ima 1,9 milijona prebivalcev in je četrto največje mesto v Turčiji. Nahaja se ob vznožju gore Uludag. Zaradi lepih parkov in vrtov ima mesto vzdevek »Yeşil Bursa« (Zelena Bursa). Bursa je bila pomembno mesto na svileni cesti in tudi središče pridelovanja svile. Ime je dobilo po Prusiasu, bitinijskem kralju, ki je tu ustanovil kraljestvo v 2. st. pr. n. št.. V času Bizantincev so se tu razvila prva termalna kopališča in trgovina s svilo. V Bursi je bila tudi prva prestolnica Osmanskega imperija (1326-1402). Danes je Bursa središče turške avtomobilske industrije, tu se nahajata tovarni Renault in Fiat (turško Tofaš). Znana je tudi po svili, smučiščih na Uludagu, mavzolejih osmanskih sultanov, senčnih lutkah Karagoz in Hacivat, kulinaričnih specialitetah iz kostanja ter po slavnem Aleksandrovem kebabu (Iskender kebap).

21

ZELENA MOŠEJA IN MAVZOLEJ Celoten kompleks je nastal za časa sultana Mehmeta I. Mošejo so končali leta 1424, glavni arhitekt je bil Haci Ivaz, temeljito pa je bila obnovljena po veli kem potresu leta 1855. Ime je dobila po modro-zelenih keramičnih ploščicah, ki krasijo del notranjosti in so včasih z zunanje strani prekrivali tudi celotno kupolo. Arhitekturno je zelo pomembna, saj gre za enega prvih primerkov osmanske arhitekture, ki se je vedno bolj oddaljevala od prej prevladujočega seldžuškega (perzijskega) vpliva. V mavzoleju najdemo grobnice sultana Mehmeta I. in njegove družine. VELIČASTNA MOŠEJA Mošeja je bila zgrajena med leti 1396 in 1399 v seldžuškem stilu. Notranjost krasita gozd stebrov in šadirvan (vodnjak) na sredini. O nastanku mošeje govorita dve legendi. Prva pravi, da je na območju, kjer sedaj stoji mošeja, nekoč živela starejša ženica, ki navkljub bogatim ponudbam ni želela prodati svoje zemlje in hiške, da bi tu postavili mošejo. Ko so po njeni smrti končno lahko dobili tudi zadnji manjkajoči košček zemlje za mošejo, so v znak spo štovanja do ženice in njenega nestrinjanja, da bo tu stala mošeja, na njenem koščku zemlje postavili vodnjak, ki sedaj krasi notranjost mošeje. Druga legenda pravi, da se je sultan Beyazit zaobljubil, da bo zgradil 20 mošej, če zmaga v pomembni bitki pri Nicopolisu leta 1396, in ko je bitko res dobil, je obljubo izpolnil, a malo prilagodil, tako da je namesto 20 mošej postavil mošejo z 20 kupolami. KOZAHAN Nekdanji karavansaraj je bil zgrajen leta 1451. Koza v turškem jeziku pomeni kokon in ime se navezuje na trgovino s svilo. Še vedno tukaj vsakega junija in septembra uprizorijo festival svilenih kokonov, ko je celo dvorišče prepre deno z svilenimi nitkami. Na sredini hana se nahaja majhna mošeja iz časa sultana Beyazita iz leta 1393. Kozahan je le del pokritega bazarja v Bursi, trgovinice tukaj pa so specializirane za prodajo svilenih izdelkov. Svilo sta za časa Justinijana s Kitajske v Burso prinesla 2 meniha. V tem času je bilo pridelovanje svile dobro varovana skrivnost in meniha naj bi sviloprejke pretihotapila v svojih meniških palicah. Kasneje so ugotovili, da poleg svilo prejke potrebujejo tudi murvo, s katero se sviloprejka hrani. Turčija je danes 11. na svetu po proizvodnji svile, na 1. mestu je še vedno Kitajska.

22

EGEJSKA OBALA PERGAMON

Antično mesto Pergamon se nahaja na stičišču dveh rek, le 26 km od obale Egejskega morja. Mesto je doživelo svoj višek za časa dinastije Atalidov med 3. in 2. st. pr. n. št.. V tem času je bila zgrajena akropola, kjer sta se med dru gim nahajala tudi veličasten Zevsov oltar in slavna knjižnica, ki je bila druga največja knjižnica antičnega sveta (takoj za aleksandrijsko). Mesto je dalo ime pergamentu , ki je jonsko odkritje. Pergament je predhodnik knjig, gre pa za obdelane živalske kože, na katere so lahko pisali, potem ko so Egipčani prepovedali izvoz papirusa. Nekaj kilometrov stran se nahaja Asklepijon , antično zdravilišče s svetiščem, posvečenem bogu zdravilstva Asklepiju. V tem zdravilišču je deloval tudi slavni zdravnik Galen. Delovalo je na principu naravnega zdravljenja. Pacien tom so dajali zdravilna zelišča, pili so sveto vodo in telovadili. Zdravljenje je potekalo v obliki sugestije, močan poudarek pa je bil tudi na razlagi sanj. Na vhodu v zdravilišče je bil napis »Smrti vstop prepovedan«. Mesto se omenja tudi v Svetem pismu, kot kraj, kjer ima hudič svoj prestol, in tu je ena izmed sedmih cerkva apokalipse (pisma sv. Janeza, Nova zaveza). Rdeča bazilika (Kizil Avlu) je bila najprej Serapisov tempelj, ki so ga kasneje spremenili v baziliko, posvečeno sv. Janezu. Današnje mesto Bergama ima okoli 50.000 prebivalcev. Znano je po prepro gah, tekstilni in usnjarski industriji, to pa je tudi območje, kjer gojijo tobak, bombaž in vino. PAMUKKALE Eno naravnih čudes Turčije. Ime pomeni bombažni grad, zaradi snežno bele barve pobočja. Voda, bogata s kalcijevim bikarbonatom, teče čez rob plano te, odlaga svoje soli in ustvarja različne formacije iz sige. Že od nekdaj je bilo tu termalno kopališče z zelo toplo vodo. Voda ne ustvarja samo čudovitih bazenčkov, temveč ima tudi zdravilne lastnosti. Lastnost te vode je tudi, da dobro utrdi barve pobarvane volne. Hiter razvoj turizma v osemdesetih letih 20. st. je pustil svoje posledice. Danes je kraj pod Unescovo zaščito in program očiščevanja pobočju že vrača nekdanjo belino.

23

Legenda pravi, da je nekoč živela revna in grda deklica. Nihče je ni želel poročiti in odločila se je, da konča svoje življenje, zato se je vrgla z vrha pe čine. Prav v tistem času pa je mimo jezdil sin lokalnega vladarja in v enem izmed bazenčkov zagledal prelepo mlado dekle. Rešil jo je iz vode in se vanjo zaljubil. Poročila sta se in živela srečno do konca svojih dni. HIERAPOLIS ZGODOVINSKI PREGLED: Pergamski kralj Eumen II. je v 2. st. pr. n. št. v bližini teh zdravilnih vrelcev ustanovil mesto. Kraj je kmalu postal znan kot prestižne toplice, kamor so se bogatejši bolniki v antiki prihajali zdravit ali si le lajšat bolečine zadnjih dni. Tu so mučili apostola Filipa leta 80. Zlati časi, ko je mesto najbolj cvetelo, sta bili 2. in 3. stoletje; v 6. stoletju je bil kraj tudi škofovski sedež. Mesto je začelo postopoma propadati po številnih potresih, zaradi katerih se je prebivalstvo nekje po 7. st. začelo izseljevati. Največja antična nekropola (mesto mrtvih) v Anatoliji se nahaja prav tu. Do danes so odkrili več kot 1200 grobov, veliko jih je še neodkritih. Tukaj so gro bovi treh vrst: največ je sarkofagov, nekaj je anatolskih tumulov za posebej zaslužne - heroje, tretji tip grobov pa so hišne grobnice. Zanimivi so napisi nad grobnicami, saj poleg imena in poklica umrlega najdemo še različna prekletstva, kaj se bo zgodilo tistemu, ki bi grob oskrunil. JONIJA Je območje osrednjega Egeja, kjer so cvetela mesta Milet, Priene, Efez, Smirna, … Tu sta se začeli razvijati grška filozofija in znanost. Znani jonski naravoslovci so utemeljitelj filozofije Tales iz Mileta, Anaksimander in Anaksi men, Heraklit iz Efeza (Vse teče, se spreminja), arhitekt Hipodam (mrežni plan TALES (625-546 pr. n. št.) je utemeljitelj zahodne filozofije, prvi izmed sedmih modrecev. Zanj je prapočelo, na katerem temelji vsa narava – ARCHE (voda). Leta 585 pr. n. št. je napovedal sončni mrk, ki je bil v Miletu takrat res viden. Bil je odličen matematik, s pomočjo trikotnikov je izračunal višino Keopsove pirami de. Bil pa je tudi praktik in ne le teoretik - spoznal se je na vreme, tako je dognal, da bo letina oljk bogata, zato je najel toliko stiskalnic za oljke, kot je mogel. Ko je prišel čas, jih je posojal po višji ceni in si nabral lepe denarce. Tako je dokazal, da tudi filozofi znajo služiti denar. Slaven je njegov rek: »Vesel sem, da sem človek in ne žival, da sem Grk in ne Barbar, in da sem moški in ne ženska.«

24

mesta) ter pesnik Homer iz Smirne (spisal Iliado in Odisejo). Jonska mesta so bila povezana v zvezo Panionium, zato da so lažje ščitila svoje trgovske in vojaške interese. Glavno in največje mesto je bil Milet. Jonski naravoslovci – miletska šola – so prvi materialisti, ker poskušajo naravo sveta pojasniti na osnovi materialne prvine. Iščejo naravne vzroke, brez božan skega posredovanja – vzrok za naravne stvari je treba najti izhajajoč iz naravnih principov (laična šola). Išče se višji, univerzalni princip, prvo počelo, filozofski bog, eno, neodvisno, univerzalno pravilo. Zavrne se mitološka razlaga! EFEZ Najlepše in najbolje ohranjeno rimsko mesto v Anatoliji, znano po Artemidi nem templju, ki je slovel kot eno sedmih čudes antičnega sveta. Zgodovina mesta sega v začetek 1. tisočletja pr. n. št., a svojo slavo je Efez doživel za časa Rimljanov. Leta 130 pr. n. št. je postal prva prestolnica rimske • tretji – rimski Efez – se nahaja med dvema gričema (ta Efez si ogledamo) • četrti – bizantinski Efez – se je razvil okoli bazilike sv. Janeza pod gričem Aya Soluk; • peti Efez pa je današnje turško mesto Seldžuk. Rimski Efez: V času zlate dobe mesta med 1. st. pr. n. št. in 2. st. n. št. je v Efezu živelo približno 250.000 ljudi. Mesto se je ponašalo s tretjo največjo knjižnico antičnega sveta (za tistima v Aleksandriji in Pergamonu) in z osvetljeno Arka dijsko ulico. Veliko gledališče je sprejelo okoli 25.000 ljudi, tam pa je pridigal tudi sv. Pavel. V Efezu je bil leta 431 tretji ekumenski koncil, na katerem se je razpravljalo o Jezusovi naravi in statusu device Marije kot Božje matere. Iz Svetega pisma (Apd 19,14): Pavel se že nekaj časa nahaja v Efezu, tu pridiga in si na svojo stran pridobi kar nekaj ljudi. To pa ni povšeči obrtnikom, ki s prodajo poganskih kipcev dobro služijo. Zlatar Demetrij zato nagovori Efežane: »Nismo samo mi v nevarnosti, da pride naše delo na slab glas. Tudi tempelj velike boginje Artemide bo izgubil veljavo. Ogrožena je veličina boginje, ki jo časti vsa Azija in ves obljudeni svet.« In med Efežani zavre: »Velika je Artemida Efeška!« Množice se vsujejo proti gledališču. Pavel jih hoče nagovoriti, a množico pomiri mestni pisar – tempelj ni oskrunjen, vse ostalo pa naj se rešuje na sodišču. S tem nagovorom reši Pavla. province Azije in to ostal vse do leta 330 n. št.. Skozi čas se je lokacija mesta spreminjala: • prvi Efez je stal v bližini Artemidinega templja; • drugi Efez nekoliko jugovzhodno pod bližnjim gričem;

25