Oskarjeva Španija

O PROVINCI KASTILJA-LA MANČA Leži v južnem delu Mezete in je z 2.100.000 prebivalcev ena najredkeje poseljenih provinc v Španiji. Ozemeljsko je tretja največja provinca z 79.463 km 2 . Podnebje je celinsko mediteransko, kjer so temperature ostrejše. Provinco imenujejo tudi »suha Španija«, ker je zelo malo padavin. Glavno mesto je Toledo, provinca pa meji na avtonomne province Kastilja in Leon, Madrid, Aragon, Valencijo, Mursijo, Andaluzijo in Extremaduro. Pokrajina La Manča je postala znana s Cervantesovim romanom o Don Kihotu, kjer opisuje tipično La Mančo z neskončnimi žitnimi polji in mlini na veter. Tukaj se razprostirajo tudi polja sončnic, vinogradov in oljk. Območje slovi po manchego siru, ki nosi oznako DO. TOLEDO Leži na mogočni legi visoko na skali, ki jo je s treh strani oblikovala reka Tagus. V mestu živi 80.000 prebivalcev, od katerih jih samo 10 % živi znotraj starega mestnega jedra. Mesto se ponaša s kovinsko industrijo, saj je že nekoč bilo znano po izdelavi mečev in nožev, zlasti med 15. in 17. st., ko je slovelo kot najboljše po celi Evropi. Od leta 1986 je mesto pod zaščito Unesca. Po padcu Rimljanov je mesto prešlo v roke Vizigotov in postalo njihova prestolnica. V 8. st. je prešlo v roke Mavrov in doživelo svoj višek. Začelo se je obdobje strpnosti med muslimani, kristjani in judi. Ko je kalifat iz Cordobe razpadel na taife, je postal Toledo ena najbogatejših in najpomembnejših taif. Mesto je bilo med kristjani na severu in muslimani na jugu ves čas na udaru. V 11. st. je mesto zavzel Alfonso VI. Kastiljski, ki je nadaljeval z bogato kulturno tradicijo mesta. Za razliko od drugih mest ni požgal knjižnic. Ustanovili so oddelek, ki je skrbel za prevode vseh muslimanskih in judovskih del v španščino in latinščino z namenom, da se ohrani znanje in se razširi naprej po Evropi. Mesto je v 16. st. za kratek čas postalo prestolnica Španije, dokler je ne preselijo v Valladolid in pozneje v Madrid. Mesto je takrat ekonomsko nazadovalo. • Alcazar stoji na najvišji točki mesta in je bil v 3. st. rimska palača. V 16. st. mu vtisneta današnji pečat dva velika vladarja, Karel V. in njegov sin Filip II. V palači je bil sprejet tudi Hernan Cortez po osvojitvi azteškega imperija.

49