Oskarjeva Španija

Mesto je bilo dolgo časa zapuščeno in so ga šele pred nedavnim ponovno »odkrili«, obnovili in naselili. Čez vikend postane živahno pribežališče miru željnih okoliških meščanov, ki pohajkujejo po ulicah in skupaj z razširjenimi družinami uživajo v lokalnih specialitetah. Lokalne specialitete so vse vrste mesa na žaru (svinjskega in jagnječega), lentejos (lečina juha s klobaso in jamonom ) in verduras asadas con jamón serrano (zelenjava na žaru s jamonom ). PEÑAFIEL Na klifu nad mestom kraljuje grad iz 11. st., ki je bil večkrat obnovljen in zaradi svoje lege pomembna obramba proti islamu. Grad primerjajo z ladjo, ki plove nad dolino reke Duero, saj ima z 210 m nenavadno podolgovato obliko. Območje okoli mesta je bogato z vinsko trto in kletmi, kjer zorijo vina. Mesto se ponaša s Plazo del Coso , ki je zgodovinsko prva arena za bikoborbe na svetu. Na trgu stoji 48 stavb, ki pravokotno obkrožajo trg. Tla trga so peščena. Enkrat letno še vedno uprizarjajo bikoborbe. SALAMANCA Salamanca se ponaša z najlepšim kastiljskim trgom v Španiji, zgrajenim v renesančnem slogu. Trg je obkrožen s trinadstropnimi stavbami. V pritličnem delu so arkade. Na arhitekturi je viden močan vpliv bratov Churiguera, slog, ki so ga uporabljali, pa se imenuje po njih, churiguerski stil . Trg je bil zgrajen na začetku 18. st. in sprejme 20.000 ljudi. Včasih so tu trgovali, se srečevali in prirejali bikoborbe, danes pa je to dnevna soba meščanov namenjena srečevanju in prirejanju koncertov. Svoj najbolj romantičen obraz pokaže v soju nočnih žarometov. Staro mestno jedro je pod zaščito Unesca. Ustanovitev mesta sega v keltsko obdobje. Za časa Rimljanov postane pomembna trgovska točka, saj vodi skozi mesto glavna povezovalna cesta med severom in jugom. V 8. st. mesto zavzamejo Mavri, v 11. st. pa mesto v bojih preide pod kraljevino Leon. • Leta 1218 Alfonso IX. Leonski ustanovi Univerzo v Salamanci , ki postane prestižni akademski center Evrope. Pročelje stare univerze je iz 16. st. v slogu platereske. Je najstarejša v Španiji in četrta

37