Oskarjeva Portugalska z Madeiro in Azori

POKRAJINA BEIRA LITORAL Tri regije sestavljajo pokrajino Beiras , osrednji del notranje Portugalske, kjer leži tudi nekaj najmanj raziskanih, pa vendar izredno zanimivih mest in pokrajin. Zavzemajo ozemlje med reko Douro na severu in reko Tejo na jugu. To so Beira Litoral (Obalna Beira), nižinski priobalni del; severna Beira Alta (Visoka Beira), najbolj hriboviti del Portugalske; in južna Beira Baixa (Nizka Beira), kjer hribi počasi preidejo v brezmejne alenteške ravnine. Pokrajina Beira Litoral leži na zahodu. Obalni del namakajo za riževa polja, bolj v notranjosti uspevajo pšenica, koruza, sadno drevje in vinogradi. Severni del obale se imenuje Costa da Prata, slovi po dolgih peščenih plažah in obširnih borovih gozdovih. COIMBRA Tretje največje portugalsko mesto leži ob reki Mondego na pol poti med Lizbono in Portom. Med leti 1139 in 1385 je bila Coimbra prestolnica Portugalske. Coimbra je tudi eno najstarejših univerzitetnih mest v Evropi, še danes je tukajšnja univerza najprestižnejša na Portugalskem. Staro mesto : Leži na strmem griču Alcacova, po katerem se vijejo ozke uličice in stopnišča. Vidijo se ostanki starega mestnega obzidja. V cerkvi samostana sv. Križa sta grobova prvih dveh portugalskih kraljev (Afonso I., Sanches I.). Stara stolnica, podobna utrdbi, je bila zgrajena v romanskem slogu 12. stoletja. V njej sta bila kronana dva portugalska kralja (Sanches I., Joao I.). Stara univerza : Portugalsko univerzo je ustanovil kralj Dinis leta 1290, potem se je selila med Lizbono in Coimbro, dokler je ni kralj Joao III. leta 1537 dokončno preselil v nekdanjo kraljevo palačo v Coimbri. Okrog odprtega univerzitetnega dvorišča stojijo veličastna poslopja: stolp z uro; nekdanja prestolna dvorana kraljevske palače ( Sala dos Capelos ), kjer se danes odvijajo ceremonije podeljevanja diplom in doktoratov; baročna kapela Sv. Mihaela; ekstravagantna knjižnica Joanina, ki hrani 200.000 knjig iz 16. do 18. stoletja. AVEIRO Aveiro je bilo cvetoče obmorsko mesto s pristaniščem, dokler ni v 16. stoletju doživel katastrofo. Močno neurje je s peskom zasulo estuarij reke Vouga in tako zaprlo dostop do morja, nastala je močvirnata slana laguna.

24