Oskarjeva Mehika, Gvatemala in Belize

Guerrero, ki ga je naplavilo na obalo današnjega Belizeja v začetku 16. stoletja. Najprej so ga Maji zasužnjili, kasneje pa se je poročil s hčerko tedanjega majevskega vladarja ter postal bojevnik in vojaški svetovalec Majem v boju proti Špancem. Že v sredini 17. stoletja so Španci odnehali pri osvajanju zemlje današnjega Belizeja, opustili začasne postojanke in težnjo po kolonizaciji zemlje ter se osredotočili na druge kraje. Ker ni bilo nobenega kolonialnega nadzora, so obalo Belizeja hitro za svoje postojanke zasegli razni roparji, pirati in ostali nepridipravi. Postojanke so koristili za skrivališča in napade na špansko pomorsko floto, ki je vozila zlato in srebro iz svojih novih kolonij. Konec 17. stoletja so začeli obalo Belizeja naseljevati britanski priseljenci, ki so napredovali v notranjost po rekah v iskanju mahagonija in podobnega kakovostnega lesa za gradnjo ladij ... Sami sebe so poimenovali »Baymeni« (po zalivu »Bay of Honduras«, kamor je spadala tudi obala današnjega Belizeja). Vnovični napadi Špancev so »Baymene« prisilili k iskanju pomoči v domovini. Leta 1798 pa so »Baymeni« zmagali v odločilni bitki s Španci. Belize postane del Britanskega imperija, Španci se za vedno umaknejo. 1862-1973: V letu 1862 je bil Belize (z mejami več ali manj takimi, kot so še danes) priznan kot kolonija Britanskega Hondurasa in je postal pomemben vir kakovostnega lesa za vedno večji Britanski imperij. Britanci so izsekavali gozdove, nikoli pa spodbujali poljedelstva. Želeli so, da kolonija ostane odvisna od matičnega imperija in zato so morali uvažati veliko pomembnih potrebščin za življenje. V 18. in 19. stoletju so bili v Britanski Honduras pripeljani afriški sužnji. To je obdobje mnogih uporov in vstaj. Afriški priseljenci, danes znani kot Garifune, so si našli zavetje in ustanovili svoje vasi po južnem delu obale današnjega Belizeja. V 19. stoletju so na območje Belizeja začeli prihajati begunci iz Mehike in Gvatemale ter ustanavljali nova mesta, kot so Corozal ali Benque Viejo. To se je nadaljevalo vse do 70-tih let 20. stoletja, ko so prihajali novi begunci zaradi državljanskih vojn v Gvatemali, El Salvadorju in Hondurasu. V 60-tih se je oblikovala Ljudska združena stranka (PUP – People's United Party) in se zavzemala za neodvisnost Britanskega Hondurasa (kot so do tedaj imenovali Belize). 1973-danes: Leta 1973 se ime države uradno spremeni v Belize, 21. septembra 1981 pa Belize uradno postane neodvisna država. Tako pozno predvsem zato, ker so bili v sporu z Gvatemalo zaradi dela ozemlja. Britanci so se bali napada Gvatemale in so zato odlašali z razglasitvijo neodvisnosti vse do leta 1981, saj so čakali na sporazum z

17