Oskarjeva Mehika, Gvatemala in Belize

Razdelitev družbe v časih španske kolonizacije Srednje Amerike: Na vrhu so bili peninsulares , v Španiji rojeni Španci, živeči v Novem Svetu. Sledili so jim criollos , potomci peninsulares, rojeni v Novem Svetu. Za njimi so bili mestizos , mešanci med Španci in srednjeameriškimi staroselci. Sledili so jim mulattos , mešanci med Španci in temnopoltimi priseljenci. Za njimi še zambos , mešanci med srednjeameriškimi staroselci in temnopoltimi priseljenci. Na dnu so bili temnopolti priseljenci. Posamezniki iz zadnjih treh skupin so bili pogosto zasužnjeni samoumevno. 1821-1941: 15. septembra 1821 je Gabino Gainza, general tedanje kolonizirane Srednje Amerike, podpisal Izrek o neodvisnosti območja in s tem pretrgal vezi s Španijo. Leta 1838 je Rafael Carrera, karizmatični 23-letni politik, zbral vojsko, prevzel oblast in razglasil Gvatemalo za neodvisno. Leta 1851 so sprejeli ustavo, po kateri je postal Carrera prvi predsednik neodvisne Gvatemale. V naslednjih desetletjih se je oblast raje kot demokratično menjala na vojaški način. Nestabilno gospodarstvo je preživelo samo eno podjetje, ki je ves čas rastlo. To je bilo podjetje United Fruit z vzdevkom »El Pulpo« (hobotnica), ki je začelo svojo pot z majhno plantažo banan leta 1901. Kasneje so zgradili svoje pristanišče, Puerto Barrios, dobili dovoljenje za gradnjo železnice iz pristanišča v notranjost in tako pridobili monopol nad skoraj vsem tovornim transportom v državi. 1941-1996: Leta 1941 skupina nekdanjih vojakov, študentov, delavcev in pripadnikov liberalnih političnih sil z upori zaznamuje 10-letno obdobje, ki se imenuje »deset let pomladi«. Zavzemajo se za svobodo govora in liberalne reforme, v tem obdobju pa je izvoljen tudi prvi civilni predsednik modernizirane države, Juan Jose Arevalo. Leta 1952 se zgodi agrarna reforma, ki na tisoče arov državne zemlje razdeli med pribl. 100 000 kmečkih družin. United Fruit je besen, saj izgubi polovico svoje zemlje. Leta 1954 je CIA, katere direktor je bil med vodilnimi v United Fruit, sponzorirala državni udar. Nova vlada Gvatemale, večinoma vojaška, je bila pripeljana v prestolnico na krovu letala ZDA. Nova, od ZDA sponzorirana vlada, je ovrgla vse prejšnje reforme. Leta 1960 se začne gverilska vojna med vladnimi silami in marksističnimi uporniki (večina podpornikov je bila iz domorodnih skupnosti). Naslednjih 30 let se je vlada menjala ali z nasilnim prevzemom ali z notranjimi volitvami.

15