Oskarjeva Mehika, Gvatemala in Belize

tem času: Mexico City, Guadalajara, Veracruz in Queretaro. To je tudi obdobje, ko staroselci prevzamejo novo religijo, krščanstvo, in začnejo govoriti španski jezik. Skoraj 300 let je bila kolonija predana svojim nadrejenim in ni znala ustvariti pravega upora. 16. septembra 1810 pa duhovnik Miguel Hidalgo y Costilla v majhnem mestu Dolores razglasi neodvisnost od Španije skupaj s prvo skupino podpornikov. Bil je obsojen in usmrčen. Upor proti kolonizatorjem se je nadaljeval in končal leta 1821 s podpisom mirovnega sporazuma v Cordobi, s katerim so priznali neodvisnost Mehike, ki postane prvi Mehiški imperij, njegov prvi vladar pa Agustin de Iturbide. 1821-1867: Prva desetletja po ustanovitvi države je zaznamoval politični boj med liberales (ki so podpirali zvezno obliko države) in conservadores (ki so podpirali hierarhijo in centralno oblast). Oblast v državi se je večkrat zamenjala in leta 1836 je general Antonio Lopez razglasil svojo absolutno oblast ter s tem povzročil državljansko vojno. Odcepile so se tudi prve severnoameriške države, sprva del nove velike Mehike, in razglasile neodvisnost. Leta 1848 so podpisali mirovni sporazum pri Guadalupe Hidalgo, izgubili tretjino nekdanjega ozemlja in vse vojne z današnjimi ZDA. Zatem so ponovno uvedli zvezno obliko vlade. V 1860-tih je Mehiko okupirala Francija in postavila na prestol vladarja, Habsburžana Maximiliana I., leta 1867 pa je domorodni predsednik Mehike pred okupacijo ponovno obnovil republiko. 1867-1940: nemirno obdobje za Mehiko ter hkrati čas hitrega razvoja in napredka. S spremembami je začel že Benito Juarez in čas njegovega vladanja je znan kot La Reforma , nekakšna družbena revolucija, ki je med drugim pripomogla tudi k ločitvi cerkve od države, vojska pa je prišla pod družbeni nadzor. Sledi obdobje republikanca Porfiria Diaza, imenovano Porfiriato , ki je trajalo vse do leta 1911, zanj pa sta značilna izjemen gospodarski napredek ter razvoj znanosti in umetnosti. Za tem obdobjem ponovno sledi nemir, vojaški udar leta 1913 in posledično državljanska vojna. Revolucionarji vsak s svojimi idejami so se menjali na oblasti na vsakih nekaj let. Zadnji med njimi je bil Plutarco Elias Calles, ki je leta 1929 ustanovil Narodno revolucionarno stranko (kratica PNR, kasneje PRI), ki je ostala najbolj vplivna naslednjih 70 let. 1940-danes: Med leti 1940 in 1980 je Mehiko zajel »mehiški čudež«, skokovita rast gospodarstva. Hkrati z dobičkom pa je rastlo tudi nezadovoljstvo velikega dela prebivalstva, ki se je spopadalo s težkim

10

Made with FlippingBook Annual report