Oskarjeva Mehika, Gvatemala in Belize

Animated publication

Oskarjeva

Mehika

Gvatemala

Belize

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO KAZALO. .......................................................................................................................................... 3 SPLOŠNO O DRŽAVAH..................................................................................................................4 MEHIK A............................................................................................................................................................ 4 GVATEMALA. ................................................................................................................................................. 5 BELIZE. .............................................................................................................................................................. 7 ALI STE VEDELI?..............................................................................................................................8 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................9 MEHIK A............................................................................................................................................................ 9 MAJI................................................................................................................................................ 12 AZTEKI............................................................................................................................................ 13 GVATEMALA. ...............................................................................................................................................14 BELIZE. ............................................................................................................................................................16 ZNAMENITOSTI MEHIKE.............................................................................................................19 MEXICO CITY...............................................................................................................................................19 PALENQUE................................................................................................................................................... 22 SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS.........................................................................................................24 CHICHEN ITZA............................................................................................................................................25 ZNAMENITOSTI GVATEMALE.....................................................................................................28 JEZERO ATITLAN........................................................................................................................................28 CHICHICASTENANGO.............................................................................................................................29 ANTIGUA. ......................................................................................................................................................30 LIVINGSTON.................................................................................................................................................30 FLORES. ..........................................................................................................................................................32 TIK AL...............................................................................................................................................................32 BELIZE. ...........................................................................................................................................34 CAYE CAULKER..........................................................................................................................................34 BELIZE CITY.................................................................................................................................................34 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................35 ŠPANSKI JEZIK..............................................................................................................................40 MINI SLOVARČEK.........................................................................................................................42 OSNOVNE FRAZE..........................................................................................................................43 BELEŽKE.........................................................................................................................................44

SPLOŠNO O DRŽAVAH Mehika, kjer pisan vsakdan zapelje v prav tako pisano kulturo, kjer se prepletata starodavno in sodobno ... Dobra tequila v družbi prijateljev in ob spremljavi mariachev ... Prestolnica, ki je živela že nekoč, v časih starih Aztekov, je danes eno največjih mest na svetu ... Živahna kultura in prečudovita narava, skrivnostni piramidni templji ... Barvit vstop v Srednjo Ameriko ... Gvatemala, razgibana dežela mnogih vulkanov in prečudovitih jezer ... Stara kultura in duh kolonializma se pleteta po ulicah mest in med ljudmi ... Zgubiti se na majevski tržnici in pričakati prve sončne žarke skozi gosto živo džunglo ... Belize ... Ob zvokih reggae glasbe in vonju sveže pečene morske hrane zreti v turkizno morje ... Uživati ob raznolikosti podvodnega sveta ... Lepo počasi, pravijo domačini ... MEHIKA POLNO IME: Združene mehiške države, krajše: Mehika PRESTOLNICA: Ciudad de Mexico (Mexico City) POVRŠINA: 1 964 375 km 2 (za skoraj 100 Slovenij, 13. največja država na svetu) – od tega vodnih površin 49 510 km 2 MEJE: skupaj 4353 km: Belize 250 km, Gvatemala 962 km, ZDA 3141 km PREBIVALSTVO: 116.220.947 (2013) ETNIČNE SKUPINE: mestici (Indijanci-Španci) – 60 %, Indijanci – 30 %, belci – 9 % , ostali – 1 % RELIGIJE: katoliki – 87 %, protestanti – 7,5 %, ostali – 0,36 %, neopredeljeni – 1,64 %, ateisti – 3,5 %. JEZIKI: samo španski jezik – 92,7 %, avtohtoni jeziki in španski jezik – 5,7 %, samo avtohtoni jeziki – 0,8 %, neopredeljeni – 0,8 % PISMENOST: 86,1 %

NARAVNI PRIRASTEK: 1,102 % POVPREČNA STAROST: 27,1 leta NEODVISNOST: od Španije: 16. september 1810 BDP (bruto družbeni proizvod): 10.212 $

4

RELIEF: dve gorski verigi križata deželo od severa proti jugu – Sierra Madre Oriental in Sierra Madre Occidental, ki sta podaljšek Rocky Mountains iz S Amerike. Od zahoda proti vzhodu se vleče vulkanski pas, imenovan Sierra Nevada . Tu je še četrta gorska veriga, Sierra Madre del Sur, v centralni Mehiki. Zato je večina severnega in osrednjega dela dežele na visoki nadmorski višini. Tu so še nižine držav Tabasco, Campeche in Yucatan ter puščava na severu. PODNEBJE: od puščavskega do tropskega. Razlikuje se glede na nadmorsko višino. Za obalna območja je značilno tropsko, vroče podnebje z deževno dobo od maja do oktobra. Od junija do septembra je možnost hurikanov. Povprečna letna temperatura obalnih območij je med 24 in 28 °C. Osrednji del dežele je višje ležeč in zato je tudi podnebje hladnejše, še posebej zvečer in ponoči. Prav tako je manj padavin. Povprečna letna temperatura za višje ležeče predele Mehike je med 16 in 18 °C. Severni del dežele ima puščavsko podnebje, vroče in MORJA: Mehika ima 9330 km obale, od tega je 7338 km obale Pacifiškega oceana in zaliva Kalifornije, ostalih 2805 km je obale Mehiškega zaliva ter Karibskega morja. REKE: Mehika ima skoraj 150 rek, od katerih se 2/3 izlivata v Pacifiški ocean, ostale pa v Mehiški zaliv ali v Karibsko morje. Za najdaljšo reko velja reka Rio Bravo del Norte, ki je tudi naravna meja med Mehiko in ameriško zvezno državo Teksas. Ta meja je dolga 2018 km. JEZERA: največje sladkovodno jezero Mehike je Chapala. Leži na nadmorski višini 1524 m in ima površino 1100 km 2 . Je plitvo jezero, globoko med 4,5 in 10,5 metra. GVATEMALA POLNO IME: Republika Gvatemala, krajše: Gvatemala PRESTOLNICA: Ciudad Guatemala (Guatemala City) POVRŠINA: 108 890 km 2 (skoraj 5 Slovenij in pol) – od tega je vodnih površin 460 km 2 suho, ki lahko med hladnimi meseci postane mrzlo. NAJVIŠJA GORA: Volcan Pico de Orizaba, 5636 m NAJNIŽJA TOČKA: Laguna Salada, -10 m

5

MEJE: skupaj 1687 km: Belize 266 km, El Salvador 203 km, Honduras 256 km, Mehika 962 km PREBIVALSTVO: 16.580.000 (2016) ETNIČNE SKUPINE: mestici (Indijanci-Španci) in Evropejci – 59,4 %, K'iche – 9,1 %, Kaqchikel – 8,4 %, Mam – 7,9 %, Q'eqchi – 6,3 %, ostali Maji – 8,6 %, avtohtoni prebivalci, ki niso Maji – 0,2 %, ostali – 0,1 % RELIGIJE: katoliki, protestanti, avtohtona majevska verovanja JEZIKI: španski jezik – 60 %, indijanski jeziki – 40 % (23 uradno priznanih indijanskih jezikov, vključno z Quiche, Cakchiquel, Kekchi, Mam, Garifuna in Xinca) PISMENOST: 69,1 % RELIEF: Gvatemala je precej hribovita, razen južnih obalnih območij in prostranih severnih nižavij na območju Peten. Gorovje Sierra Madre se nadaljuje čez mehiško mejo in tu so tudi vsi vulkani Gvatemale. Potem sta tu še dve gorski verigi, ki potekata od zahoda proti vzhodu. Vmes je dolina Motagua. PODNEBJE: Nižine in obalna območja imajo tropsko podnebje, vroče in vlažno. Temperature pogosto dosegajo med 32 in 38 °C. Dež je na teh območjih pogost skozi vse leto. Višavje pa ima bolj suho in hladnejše podnebje. Za suho velja obdobje med oktobrom in majem. Dnevi so v višavju lahko tudi zelo vroči, medtem ko so noči vedno hladne. Ob obali Karibskega morja in Pacifiškega oceana je možnost hurikanov. NAJVIŠJA GORA: Volcan Tajumulco, 4211 m, ki je hkrati tudi najvišji vrh Srednje Amerike NAJNIŽJA TOČKA: Pacifiški ocean, 0 m MORJA: Gvatemala ima 400 km obale REKE: Najdaljša reka je Motagua, ki je dolga 486 km. Dolina reke Motagua zajema 12 670 km 2 površine in je največja v Gvatemali. JEZERA: Največje jezero je Izabal s 589,6 km 2 površine. NARAVNI PRIRASTEK: 1,986 % POVPREČNA STAROST: 20 let NEODVISNOST: od Španije: 15. september, 1821 BDP (bruto družbeni proizvod): 4.151 $

6

BELIZE POLNO IME: Belize PRESTOLNICA: Belmopan POVRŠINA: 22 966 km 2 (malce več od Slovenije) – od tega je vodnih površin 160 km 2; MEJE: skupaj 516 km: Gvatemala 266 km in Mehika 250 km PREBIVALSTVO: 387.879 (2017) ETNIČNE SKUPINE: mestici (Španci-Indijanci) – 48,7 %, Kreoli – 24,9 %, Maji – 10,6 %, Garifune – 6,1 %, ostali – 9,7 % RELIGIJE: katoliki – 40 %, protestanti – 31 %, ostali – 14 %, ateisti – 15 % JEZIKI: španski jezik: 46 %, kreolski jezik: 32,9 %, majevski dialekti: 8,9 %, angleški jezik: 3,9 %, garifuna: 3,4 %, nemški jezik: 3,3 %, ostalo: 1,4 %, neznano: 0,2 % PISMENOST: 76,9 % RELIEF: Belize leži na severnem delu Srednje Amerike, na obali Karibskega morja. Na severnem delu države so pretežno ravne obalne nižine, precej gosto porasle z gozdom. Na jugu je nizka gorska veriga Majevsko gorovje. Ob karibski obali koralni greben ter pribl. 450 otočkov in sipin tvorijo 320 km dolg Belizejski koralni greben, ki je pod zaščito UNESCA kot svetovna dediščina. PODNEBJE: je tipično tropsko z deževnimi in suhimi obdobji. Povprečna temperatura obalnih območij niha med 24 in 27 °C. V notranjosti so temperature rahlo višje, nižje pa le na višjih planotah na jugu dežele. Suho obdobje je med decembrom in majem ter je krajše na jugu. Med septembrom in decembrom obstaja nevarnost hurikanov. NARAVNI PRIRASTEK: 2,056 % POVPREČNA STAROST: 21 let NEODVISNOST: od Velike Britanije, 21. september 1981 BDP (bruto družbeni proizvod): 4.724 $

NAJVIŠJA GORA: Doyle's Delight, 1160 m NAJNIŽJA TOČKA: Karibsko morje, 0 m MORJA: Belize ima 386 km obale na Karibskem morju. REKE: Najdaljša reka je Belize, ki je dolga 290 km. JEZERA: Največje jezero je New River Lagoon.

7

ALI STE VEDELI? Arašidi, vanilija, guava, paradižnik, čili, avokado, papaja, ananas in koruza so vsi doma iz Mehike/Srednje Amerike in so bili predstavljeni svetu konec 15. stoletja. V Belizeju domuje 540 različnih vrst ptic. Pet krajev v Mehiki je na seznamu 100 najbolj ogroženih krajev svetovne dediščine. V Gvatemali se stikajo tri tektonske plošče in tam je tudi več kot 30 vulkanov (od katerih so štirje še delujoči), zato so pogosti potresi. Pesem Besame mucho (poljubi me močno) je napisala neka Mehičanka, ki je še nihče v življenju ni poljubil. Žvečilni gumi izvira iz Mehike, leta 1869 pa ga je svetu predstavil William Wrigley, popotnik po Mehiki. Mesto Belize City leži tik ob morju, a domačini pravijo, da se ne bo potopilo, ker leži na temeljih praznih steklenic ruma, mahagonijevih deskah in opekah. Čokolada izvira iz Srednje Amerike. Na začetku so jo uporabljali kot xocoatl, napitek iz kuhanih fižolčkov kakavovca, začinjen z vanilijo in drugimi začimbami. Gvatemala je ena zadnjih držav na svetu, kjer v divjini še živijo jaguarji. Najdražja tequila na svetu stane 225 000 $. Kakovost je 100-odstotna, pridelana pa je iz modre agave in starana 6 let. Steklenica je umetniško delo in je iz zlata. Skupno so jih izdelali le 33. Gozdovi Srednje Amerike so dom več kot 8000 različnim vrstam rastlin. Mehika je na zimske olimpijske igre poslala le enega športnika , in sicer na Norveško leta 1994. Belize ima kar 43 letališč. Od tega jih je 5 asfaltiranih in 38 ne. Mnogo ljudi uporablja letalski prevoz, da pridejo do oddaljenih rančev, kmetij in letovišč. Mexico City je mesto, ki se vdira , ker leži nad podzemnim rezervoarjem vode. V zadnjih sto letih se je mesto na nekaterih delih vdrlo tudi do 9 metrov. Narodna roža Gvatemale je monja blanca , vrsta orhideje. Sicer pa je v Gvatemali moč najti kar 550 različnih vrst orhidej.

8

KRATKA ZGODOVINA MEHIKA

38 000-10 000 p. n. š.: 40 000 let naj bi bil star odtis človeških stopal, najden v dolini Mehike, kot najstarejši dokaz človeškega obstoja v tem delu sveta, a to je še vedno pod vprašajem. Drugi dokaz so ostanki naselbin iz obdobja 19 000 let p. n. š., ki so prav tako še vedno časovno pod vprašajem. Prvi naseljenci, ki so kasneje ustvarili pomembne civilizacije na območju današnje Mehike, naj bi v tem najstarejšem obdobju zgodovine prišli iz Centralne Azije preko Beringove ožine na Aljasko in nadaljevali pot na jug. Vse do pribl. 10 000 let p. n. š. so bili ljudje, ki so živeli na območju današnje Mehike, lovci in nabiralci. 10 000 p. n. š.-250 n. š.: Okrog 10 000 let p. n. š. so staroselci začeli gojiti koruzo in udomačili prve živali ter s tem povzročili kmetijsko revolucijo in hiter razvoj civilizacije. Dve izmed najbolj znanih civilizacij se imenujeta Maji in Azteki. Obdobje do leta 2000 p. n. š. se imenuje arhaično in je čas, ko so se oblikovale te izjemne in kompleksne kulture. Med leti 2000 p. n. š. in 250 n. š. je obdobje hitrega razvoja tik pred klasičnim oz. »zlatim« obdobjem kulture Majev in Aztekov. 250-900: zlato obdobje starodavnih civilizacij na območju današnje Mehike. To je obdobje, ko so se gradila mogočna mesta z značilno arhitekturo, razvili so se pisava, koledar, horoskop, astronomija, matematika. Izjemno dobro organizirane »mestne državice« so imele vsaka svojega kralja in vsaka svojo mogočno vojsko, s katero so branile svoja ozemlja. Okrog leta 900 doživi civilizacija Majev hiter in močan upad, za katerega še danes ni točno znan pravi vzrok. 900-1535: obdobje, ko civilizacija Majev obstaja, a je le senca nekdanjega zlatega obdobja. V tem času civilizacija Aztekov še naprej ostaja močna in ugledna ter se razvija. 1519 pa je odločilno leto, ko območje današnje Mehike in obstoječe staroselske civilizacije zavzame Španija s hitrim in učinkovitim naskokom. Leta 1521 pade še zadnje azteško mesto, Tenochtitlan, in prav tako tudi največji sovražniki Aztekov, Tlaxcalteki. Območje postane uradno del Španije leta 1535. 1535-1821: obdobje Nove Španije, izjemno pomembno v zgodovini Mehike, saj se je v tem času oblikovala identiteta naroda in njihova tradicija. Tudi mnoga danes pomembnih mest so bila zgrajena v

9

tem času: Mexico City, Guadalajara, Veracruz in Queretaro. To je tudi obdobje, ko staroselci prevzamejo novo religijo, krščanstvo, in začnejo govoriti španski jezik. Skoraj 300 let je bila kolonija predana svojim nadrejenim in ni znala ustvariti pravega upora. 16. septembra 1810 pa duhovnik Miguel Hidalgo y Costilla v majhnem mestu Dolores razglasi neodvisnost od Španije skupaj s prvo skupino podpornikov. Bil je obsojen in usmrčen. Upor proti kolonizatorjem se je nadaljeval in končal leta 1821 s podpisom mirovnega sporazuma v Cordobi, s katerim so priznali neodvisnost Mehike, ki postane prvi Mehiški imperij, njegov prvi vladar pa Agustin de Iturbide. 1821-1867: Prva desetletja po ustanovitvi države je zaznamoval politični boj med liberales (ki so podpirali zvezno obliko države) in conservadores (ki so podpirali hierarhijo in centralno oblast). Oblast v državi se je večkrat zamenjala in leta 1836 je general Antonio Lopez razglasil svojo absolutno oblast ter s tem povzročil državljansko vojno. Odcepile so se tudi prve severnoameriške države, sprva del nove velike Mehike, in razglasile neodvisnost. Leta 1848 so podpisali mirovni sporazum pri Guadalupe Hidalgo, izgubili tretjino nekdanjega ozemlja in vse vojne z današnjimi ZDA. Zatem so ponovno uvedli zvezno obliko vlade. V 1860-tih je Mehiko okupirala Francija in postavila na prestol vladarja, Habsburžana Maximiliana I., leta 1867 pa je domorodni predsednik Mehike pred okupacijo ponovno obnovil republiko. 1867-1940: nemirno obdobje za Mehiko ter hkrati čas hitrega razvoja in napredka. S spremembami je začel že Benito Juarez in čas njegovega vladanja je znan kot La Reforma , nekakšna družbena revolucija, ki je med drugim pripomogla tudi k ločitvi cerkve od države, vojska pa je prišla pod družbeni nadzor. Sledi obdobje republikanca Porfiria Diaza, imenovano Porfiriato , ki je trajalo vse do leta 1911, zanj pa sta značilna izjemen gospodarski napredek ter razvoj znanosti in umetnosti. Za tem obdobjem ponovno sledi nemir, vojaški udar leta 1913 in posledično državljanska vojna. Revolucionarji vsak s svojimi idejami so se menjali na oblasti na vsakih nekaj let. Zadnji med njimi je bil Plutarco Elias Calles, ki je leta 1929 ustanovil Narodno revolucionarno stranko (kratica PNR, kasneje PRI), ki je ostala najbolj vplivna naslednjih 70 let. 1940-danes: Med leti 1940 in 1980 je Mehiko zajel »mehiški čudež«, skokovita rast gospodarstva. Hkrati z dobičkom pa je rastlo tudi nezadovoljstvo velikega dela prebivalstva, ki se je spopadalo s težkim

10

življenjem, malo pravicami in slabo organiziranim socialnim varstvom. Sem in tja so se pojavili protesti, a jih je vlada večinoma krvavo zadušila. Nezadovoljstvo se je širilo, kar se je v 80-tih letih začelo poznati tudi na gospodarstvu. Takrat je Mehika kljub visokim cenam nafte na trgu slabo investirala in vodila državno naftno družbo, kar je pripeljalo do inflacije in gospodarske krize leta 1982. Takrat se začne krhati tudi v politiki in pojavijo se nove stranke, ki dobijo tudi vedno več glasov na volitvah. Kljub poizkusu leta 1988 izvoljenega predsednika Carlosa Salinasa, da bi obnovil in stabiliziral gospodarstvo, se leta 1994 zgodi kolaps mehiškega gospodarstva. Z zunanjo pomočjo se ponovno popolnoma obnovi do konca leta 1999. Leta 2000 prvič po 71 letih stranka PRI izgubi predsedniške volitve proti stranki PAN (Stranka za narodno akcijo). 2006 je podpora stranki PRI še manjša in na predsedniških volitvah zmaga Felipe Calderon iz stranke PAN.

11

MAJI Pred prihodom prvih Evropejcev so na ozemlju današnje Srednje Amerike živeli Maji. Maji so ljudstvo, katerih matematiki so odkrili, da obstaja koncept ničle, njihovi astrologi so razvili izjemno točen sončni koledar s skupaj 6000 dnevi, njihovi pisci pa so izumili 850-beseden slovar hieroglifov, ki je po mnenju mnogih najstarejši tako napreden na svetu. To nenavadno ljudstvo je tisto, ki je gradilo še danes ohranjene mogočne piramide in se rado igralo igrico, kjer je bila poražena ekipa usmrčena. Prvi dokazi o obstoju majevske civilizacije sežejo v čas 10 000 let p. n. š., njihova zgodovina pa se deli na štiri obdobja: arhaično (10 000-2000 p. n. š.), pred-klasično (2000 p. n. š.-250 n. š.), klasično (250-900) in post-klasično (900-1540). Na višku razvoja, v klasičnem obdobju, naj bi kar 10 milijonov Majev živelo tam, kjer so danes J Mehika, Gvatemala, Belize ter del Hondurasa in El Salvadorja. Nihče ne ve, kaj je vzrok zatonu klasičnega obdobja Majev, ampak okrog leta 900 n. š. je njihova civilizacija doživela hud in močan zaton. Domneva se, da naj bi bili najmočnejši razlogi lakota, medsebojne vojne, krčenje gozdov ali celo verska prerokba. Maji niso nikoli imeli enega samega absolutnega vladarja, pač pa je bila njihova civilizacija sestavljena iz mnogih neodvisnih državic, katerim so vladali uradni nasledniki kraljev. Danes so Maji uradno kristjani, a je njihovo verovanje še vedno močno povezano s prvotnim verovanjem. Še vedno izjemno aktualna je majevska sveta knjiga Popol Vuh, kjer so zapisani mnogi miti o nastanku sveta in človeštva ter prerokbe. Po tej knjigi se bo svet, tak kot ga poznamo zdaj, končal 21. decembra 2012. Mnenja o tem datumu so različna, optimisti pa pravijo, da takrat svet čaka pozitivna, a močna človeška evolucija. Hoteli v bližini svetih majevskih krajev in starodavnih mest že sprejemajo rezervacije za ta dan. Danes živi v Mehiki, Gvatemali in Belizeju pribl. 10 milijonov Majev, ki kljub zgodovini niso pomešani z nobenim od na novo priseljenih narodov na tem območju.

12

AZTEKI Bili so ena izmed najbolj razvitih civilizacij predkolumbovske Amerike. Ime izhaja iz njihove mitične domovine Aztlan in naj bi pomenilo kraj, kjer raste trst . Po legendi je bog vojne Aztekom naročil, naj se odselijo v deželo, kjer bodo videli orla, kačo in kaktus – opal (to je bila današnja Mehika), ki je še danes v grbu mehiške države. Azteki so na ozemlje današnje Mehike prišli pribl. v letu 1200 n. š. in se naselili predvsem na visokih planotah okrog današnje mehiške prestolnice, Mexico Cityja. Po Azteških pripovedih naj bi prišli s severa zaradi pomanjkanja hrane. Na začetku so bili Azteki podrejeni staroselcem, a so kmalu pridobili na moči in številu ter ustanovili svoje prvo mesto leta 1325 na otoku na jezeru Texcoco (tukaj so našli vsa tista znamenja, ki jih je napovedal bog vojne). Mesto so poimenovali Tenochtitlan. Najbolj se je kultura Aztekov razvila v 14. in 15. stoletju, ko so z vojnimi osvajanji širili svoje ozemlje in zajeli ves jug današnje Mehike. Gradili so razkošne palače in velika mesta. Svojo kulturo so razvijali po vzgledu kulture staroselcev. Imeli so tudi svoj jezik ter dali imena nekaterim rastlinam, živalim in predmetom, ki jih uporabljamo še danes (npr. tomatl – paradižnik). Najpomembnejši kralj je bil Moctezuma I., ki je bil izvoljen leta 1440 in je vladal kar 28 let ter v tem času izpeljal velike družbene, politične, administrativne in verske reforme. Na njegov ukaz so izdelali sončni kamen z azteškim koledarjem. Leta 1519 pridejo v deželo Aztekov Španci in Azteki jih zamenjajo za bogove, saj so bili podobni enemu od njihovih bogov, belemu Quetzalcoatlu. Do leta 1521 so se Azteki uspešno upirali Špancem, takrat pa je Hernando Cortez z 250 vojaki in močnejšim strelnim orožjem pobil 300 000 Azteških mož ter dal usmrtiti njihovega zadnjega kralja. Izjemno zanimiva je religija Aztekov in znani so po svojem žrtvovanju ljudi. Predvsem so žrtvovali vrhovnemu bogu, bogu sonca Huitzilopochtli, na vrhu glavnega templja. Žrtvovali so zlasti vojne ujetnike, a ko jih je zmanjkalo, so začeli žrtvovati tudi svoje ljudi. Delo je opravljal poseben duhovnik.

13

GVATEMALA 10 000 p. n. š.-1523 n. š.: Starodavno zgodovino Gvatemale so živeli Maji. Prvi dokazi segajo v obdobje 10 000 let p. n. š., potem pa so se razvijali in dosegli svoj konec kot mogočna starodavna civilizacija tako, kot je opisano na prejšnji strani, in njihovo zgodovino si danes delijo vse tri države, tako Mehika kot Gvatemala in Belize. Ob odkritju Amerike Krištof Kolumb nikoli ni stopil na ozemlje današnje Gvatemale, a to ni preprečilo novim osvajalcem, da ne bi pregledali tudi tega ozemlja. Leta 1523 je Hernan Cortes poslal na ozemlje Gvatemale konkvistadorja Pedra de Alvarada. Ko je Pedro de Alvarado želel zajeti ozemlje Gvatemale, se ni znal dobro spopasti z domačini Maji, zato je ubral drugo taktiko. Različna majevska plemena je naščuval eno proti drugemu in tako prišel na svoj račun. Legenda pravi, da se je, ko je Alvarado ubil enega od majevskih kraljev po imenu Tecun Uman v bitki pri Quetzaltenangu leta 1524, na bojišče spustil quetzal (nacionalna ptica Gvatemale) in zagrabil krvave prsi umrlega kralja ter jih ponesel v nebo. 1523-1821: Do leta 1525 je Alvaradu uspelo zavzeti precejšen del današnje Gvatemale, a se je povsod vedno znova spopadal z uporom domačinov Majev. Najbolj uporno je bilo pleme Kekchi, in ker Španci niso vedeli, kako naj si jih podredijo, so dopustili skupini frančiškanskih duhovnikov, katere je vodil Fray Bartolome de las Casas, da so »humano« spreobrnili pleme Kekchi v krščansko vero. Uspeli so in še zadnji uporni del današnje Gvatemale je padel v roke Špancem. Las Casas pa je celo prepričal španske oblasti, da so leta 1542 v Novih zakonih staroselcem dopustili nekaj osnovnih pravic. Gvatemala je v času španske kolonizacije ostala del Nove Španije. Prestolnica je bilo današnje mesto Antigua (nekoč pod imenom Santiago de Guatemala). Leta 1773 so Antiguo poškodovali mnogi močni potresi in prestolnica postane mesto Kaminal Juyu, današnji Guatemala City. V začetku 19. stoletja je nezadovoljstvo s kolonialno vlado doseglo višek in začnejo se upori po vsej Novi Španiji. Vedno večja je podpora za neodvisno in samostojno Gvatemalo.

14

Razdelitev družbe v časih španske kolonizacije Srednje Amerike: Na vrhu so bili peninsulares , v Španiji rojeni Španci, živeči v Novem Svetu. Sledili so jim criollos , potomci peninsulares, rojeni v Novem Svetu. Za njimi so bili mestizos , mešanci med Španci in srednjeameriškimi staroselci. Sledili so jim mulattos , mešanci med Španci in temnopoltimi priseljenci. Za njimi še zambos , mešanci med srednjeameriškimi staroselci in temnopoltimi priseljenci. Na dnu so bili temnopolti priseljenci. Posamezniki iz zadnjih treh skupin so bili pogosto zasužnjeni samoumevno. 1821-1941: 15. septembra 1821 je Gabino Gainza, general tedanje kolonizirane Srednje Amerike, podpisal Izrek o neodvisnosti območja in s tem pretrgal vezi s Španijo. Leta 1838 je Rafael Carrera, karizmatični 23-letni politik, zbral vojsko, prevzel oblast in razglasil Gvatemalo za neodvisno. Leta 1851 so sprejeli ustavo, po kateri je postal Carrera prvi predsednik neodvisne Gvatemale. V naslednjih desetletjih se je oblast raje kot demokratično menjala na vojaški način. Nestabilno gospodarstvo je preživelo samo eno podjetje, ki je ves čas rastlo. To je bilo podjetje United Fruit z vzdevkom »El Pulpo« (hobotnica), ki je začelo svojo pot z majhno plantažo banan leta 1901. Kasneje so zgradili svoje pristanišče, Puerto Barrios, dobili dovoljenje za gradnjo železnice iz pristanišča v notranjost in tako pridobili monopol nad skoraj vsem tovornim transportom v državi. 1941-1996: Leta 1941 skupina nekdanjih vojakov, študentov, delavcev in pripadnikov liberalnih političnih sil z upori zaznamuje 10-letno obdobje, ki se imenuje »deset let pomladi«. Zavzemajo se za svobodo govora in liberalne reforme, v tem obdobju pa je izvoljen tudi prvi civilni predsednik modernizirane države, Juan Jose Arevalo. Leta 1952 se zgodi agrarna reforma, ki na tisoče arov državne zemlje razdeli med pribl. 100 000 kmečkih družin. United Fruit je besen, saj izgubi polovico svoje zemlje. Leta 1954 je CIA, katere direktor je bil med vodilnimi v United Fruit, sponzorirala državni udar. Nova vlada Gvatemale, večinoma vojaška, je bila pripeljana v prestolnico na krovu letala ZDA. Nova, od ZDA sponzorirana vlada, je ovrgla vse prejšnje reforme. Leta 1960 se začne gverilska vojna med vladnimi silami in marksističnimi uporniki (večina podpornikov je bila iz domorodnih skupnosti). Naslednjih 30 let se je vlada menjala ali z nasilnim prevzemom ali z notranjimi volitvami.

15

Ves ta čas je bila močna uporniška dejavnost. To obdobje je uradno znano kot državljanska vojna v Gvatemali. V tem času je bilo nasilno ubitih vsaj 200 000 upornikov. V decembru 1996 je tedanji predsednik Alvaro Arzu podpisal mirovni sporazum z združenimi uporniki in končal 36-letno državljansko vojno. 1996-danes: Po koncu vojne se je stanje v Gvatemali močno izboljšalo, a še vedno so ostali mnogi izzivi. Vojska je odločala pri marsičem in zavrgla poročila o kršenju človekovih pravic. Kdor se je vojski uprl, je izginil ali bil umorjen. Nova vlada je bila preveč prestrašena, da bi raziskala zločine. Danes je Gvatemala še vedno precej poljedelska in kljub mirovnemu sporazumu gospodarstvo še vedno raste počasi. Še vedno je močan prepad med revnim in bogatim prebivalstvom, skoraj 80 % državljanov živi pod mejo revščine in 54 % otrok trpi zaradi podhranjenosti. Kriminal je prav tako močan problem, zaradi premalo nadzora policije je mnogo napadov različnih skupin, ki rade vzamejo pravico v svoje roke. Četrtega novembra 2007 je bil izvoljen sedanji predsednik Alvaro Colom. Njegovo obdobje je znano po nizkem gospodarskem in varnostnem napredku, vedno več pa se govori o korupciji. Danes Gvatemala še vedno čaka napredek in stopa po poti modernizacije. BELIZE 10 000 p. n. š.-1502 n. š.: Vsa zgodovina Belizeja vse do prihoda prvih Evropejcev je zgodovina Majev. Današnji Belize je bil pomemben del majevskega imperija in zgodovina Majev v Belizeju je identična zgodovini celotne zgodovine Majev (glej stran 12). V zlatem obdobju Majev (250-900 n. š.) je na območju, danes znanem kot Belize, živelo pribl. 2 milijona Majev (danes ima Belize komaj dobrih 300 000 prebivalcev). Prav tako kot je značilno za celotno zgodovino Majev, so tudi Maji v Belizeju l. 900 doživeli močan upad, razlogi za katerega niso znani. Kljub temu je zgodovina belizejskih Majev rahlo unikatna, saj so ob prihodu prvih Špancev Maji v Belizeju še vedno živeli v mnogih svojih starodavnih mestih. 1502-1862: Leta 1502 je mimo obale današnjega Belizeja plul Krištof Kolumb, a se tam ni nikoli zasidral. Na splošno Španci niso bili uspešni pri kolonizaciji Belizeja, ampak so naleteli na močan odpor tam še vedno živečih Majev. Eden od razlogov je bil tudi španski brodolomec Gonzalo

16

Guerrero, ki ga je naplavilo na obalo današnjega Belizeja v začetku 16. stoletja. Najprej so ga Maji zasužnjili, kasneje pa se je poročil s hčerko tedanjega majevskega vladarja ter postal bojevnik in vojaški svetovalec Majem v boju proti Špancem. Že v sredini 17. stoletja so Španci odnehali pri osvajanju zemlje današnjega Belizeja, opustili začasne postojanke in težnjo po kolonizaciji zemlje ter se osredotočili na druge kraje. Ker ni bilo nobenega kolonialnega nadzora, so obalo Belizeja hitro za svoje postojanke zasegli razni roparji, pirati in ostali nepridipravi. Postojanke so koristili za skrivališča in napade na špansko pomorsko floto, ki je vozila zlato in srebro iz svojih novih kolonij. Konec 17. stoletja so začeli obalo Belizeja naseljevati britanski priseljenci, ki so napredovali v notranjost po rekah v iskanju mahagonija in podobnega kakovostnega lesa za gradnjo ladij ... Sami sebe so poimenovali »Baymeni« (po zalivu »Bay of Honduras«, kamor je spadala tudi obala današnjega Belizeja). Vnovični napadi Špancev so »Baymene« prisilili k iskanju pomoči v domovini. Leta 1798 pa so »Baymeni« zmagali v odločilni bitki s Španci. Belize postane del Britanskega imperija, Španci se za vedno umaknejo. 1862-1973: V letu 1862 je bil Belize (z mejami več ali manj takimi, kot so še danes) priznan kot kolonija Britanskega Hondurasa in je postal pomemben vir kakovostnega lesa za vedno večji Britanski imperij. Britanci so izsekavali gozdove, nikoli pa spodbujali poljedelstva. Želeli so, da kolonija ostane odvisna od matičnega imperija in zato so morali uvažati veliko pomembnih potrebščin za življenje. V 18. in 19. stoletju so bili v Britanski Honduras pripeljani afriški sužnji. To je obdobje mnogih uporov in vstaj. Afriški priseljenci, danes znani kot Garifune, so si našli zavetje in ustanovili svoje vasi po južnem delu obale današnjega Belizeja. V 19. stoletju so na območje Belizeja začeli prihajati begunci iz Mehike in Gvatemale ter ustanavljali nova mesta, kot so Corozal ali Benque Viejo. To se je nadaljevalo vse do 70-tih let 20. stoletja, ko so prihajali novi begunci zaradi državljanskih vojn v Gvatemali, El Salvadorju in Hondurasu. V 60-tih se je oblikovala Ljudska združena stranka (PUP – People's United Party) in se zavzemala za neodvisnost Britanskega Hondurasa (kot so do tedaj imenovali Belize). 1973-danes: Leta 1973 se ime države uradno spremeni v Belize, 21. septembra 1981 pa Belize uradno postane neodvisna država. Tako pozno predvsem zato, ker so bili v sporu z Gvatemalo zaradi dela ozemlja. Britanci so se bali napada Gvatemale in so zato odlašali z razglasitvijo neodvisnosti vse do leta 1981, saj so čakali na sporazum z

17

Gvatemalo. Do dejanskega sporazuma še do danes ni prišlo, ampak leta 1981 so se razmere med obema državama tako umirile, da so razglasili neodvisni Belize. Belize je še danes del Britanskega Commonwealtha. Belize je danes še vedno država v razvoju z omejenim gospodarstvom in zelo malo industrije ter je močno vezana na tujo pomoč. V zadnjih letih državi močno pomaga razvoj turizma, ki zaposluje pribl. 25 % prebivalstva in doda 18 % v BDP. Na oblasti se ves čas menjujeta dve stranki, Združena demokratična in Ljudska združena stranka, prva konzervativna in druga precej bolj liberalna. Leta 2008 je bil v Belizeju izvoljen prvi temnopolt predsednik vlade, Dean Barrow. Leta 2005 so v Belizeju odkrili tudi majhno zalogo nafte, ki je zdaj eden od ključnih izvoznih produktov.

18

ZNAMENITOSTI MEHIKE MEXICO CITY Vzdevki: Ciudad de los Palacios ( mesto palač ) in Ciudad de la Esperanza ( mesto upanja ) Površina: 1485 km 2 – ožje mesto in 7854 km 2 – metropolitansko območje Nadmorska višina: 2240 m Prebivalstvo: skoraj 9 milijonov – ožje mesto in več kot 25 milijonov - metropolitansko območje (leta 1900 je imel Mexico City 500 000 prebivalcev) Ustanovljen: 18. marec 1325 (kot azteško mesto Tenochtitlan) Originalno so Mexico City pod imenom Tenochtitlan zgradili Azteki na jezeru Texcoco. Med španskim zaseganjem ozemlja leta 1521 je bilo mesto skoraj popolnoma porušeno, a prenovljeno in ponovno zgrajeno v naslednjih letih po španskih urbanističnih standardih na kraju nekdanjega Tenochtitlana. Jezero je še danes pod mestom in prav zato se mesto tudi še vedno ugreza. Mexico City je prestolnica Mehike. Je najpomembnejše gospodarsko, industrijsko in kulturno središče v državi in tudi največje mesto v državi. Mexico City je tudi zvezno okrožje ( Federal district ), kar je bilo odločeno leta 1824. Takrat je mesto postalo del tega okrožja skupaj z mnogimi ostalimi mesti v bližini. Ko je Mexico City rastel, je počasi zajel vsa ostala mesta v eno ogromno urbano območje. Leta 1928 so razpustili ostala mestna okrožja in ostalo je samo eno veliko, Mexico City FD ( Federal district ), ki je izjemno hitro rastlo. Rastlo je navzgor, od prvega nebotičnika leta 1950, pa tudi navzven. Mnogo ljudi je zapuščalo domove na podeželju in bežalo v Mexico City, da bi dobili priložnost za boljše življenje. S tem so samo povečali probleme mesta, in ker niso našli stanovanja v njem, so se naselili na obrobje. Tako so rastla ogromna barakarska naselja, ki se še danes raztezajo kilometre navzven. Leta 2005 je Mexico City pristal na 8. mestu lestvice najbogatejših velikih mest za Tokiom, New Yorkom, Los Angelesom, Čikagom, Parizom, Londonom in Osako/Kobe.

19

Mexico City leži v dolini Mehike, na transmehiškem vulkanskem pasu na nadmorski višini od 2200 m naprej. Obkrožen je z gorami in vulkani, ki dosežejo višino tudi 5000 m in več. Ta dolina nima nobenega izhoda za vodo, ki teče z gora, zato je mesto precej izpostavljeno poplavam. Leži na nekdanjem jezeru Texcoco in so ga gradili s pomočjo mnogih kanalov in tunelov. Jezero je v večini zdaj izsušeno, a še vedno ostaja pod mestom debela plast mokre gline. Mesto se zato precej ugreza, ima težave s poplavami, kanalizacijo, ... Mexico City ima značilno gorsko podnebje zaradi svoje višine, kljub temu da leži v tropskem pasu. Mesto skoraj nikoli nima snega, največ dežja pa pade poleti, ko tudi temperature zraka lahko presežejo 35 °C. CENTRO HISTORICO – STAREJŠI CENTER MESTA Ves starejši center mesta Mexico City je UNESCO razglasil za svetovno dediščino. Tukaj je najbolj prepoznavna ikona mesta, zlati Angel neodvisnosti , ki ga najdemo na elegantni aveniji Paseo de la Reforma , katero je dal zgraditi vladar Maksimiljan Mehiški po zgledu Elizejskih poljan v Parizu. Ta avenija je bila urejena, da bi povezala med sabo Narodno palačo (sedež vlade) in Grad Chapultepec (nekoč kraljeva rezidenca, danes muzej na hribu nad parkom Chapultepec). Danes je pomembna gospodarska četrt, kjer ima sedež tudi Mehiška borza. Druga pomembna avenija v mestu je Avenida de los Insurgentes , dolga kar 28,8 km in s to dolžino ena najdaljših avenij na svetu. Mexico City ima pribl. 160 muzejev, več kot 100 umetniških galerij in 30 koncertnih dvoran. Vse te kulturne ustanove so dejavne skozi vse leto. Mexico City ima tudi 4. najvišje število gledališč na svetu za New Yorkom, Londonom in Torontom in je mesto z najvišjim številom muzejev na svetu. Izjemno zanimiva je Palača likovnih umetnosti s svojo izjemno zunanjo podobo in bogato zbirko. V kar nekaj kulturnih ustanovah v mestu lahko najdemo dela enega od slavnih meščanov, slikarja Diega Rivere. Z ženo, prav tako slavno slikarko, Frido Kahlo , sta živela v nekoč samostojnem mestu, danes pa četrti Mexico Citya, Coyoacanu. Tam je danes hiša Fride Kahlo urejena kot muzej. Pomemben del starejšega dela Mexico Cityja je tudi prostran osrednji trg Zocalo ( Plaza de la Constitucion ), središče dogajanja in kraj, ki ga obkrožajo Narodna palača, Metropolitanska katedrala

20

in Templo Mayor. Templo Mayor je starodaven azteški tempelj tik pod Zocalom, katerega so odkrili delavci l. 1978, ko so pod trg polagali električne kable. XOCHIMILCO Nekoč samostojno mesto Xochimilco je danes eden od predelov Mexico Cityja. Ustanovljeno je bilo na jezeru Xochimilco in je najbolj znano po svojih številnih kanalih , ki so ostanki nekdaj velikega jezera. Te privlačne kanale in umetno narejene otočke » činampase« je najlepše raziskati z vožnjo na eni izmed pisanih ladjic, imenovanih » trajinera«. 170 km kanalov je danes pod zaščito UNESCA. TEOTIHUACAN Ogromno arheološko najdišče v dolini Mehike z nekaj izmed največjih piramidnih struktur na tem delu sveta, zgrajenih v času pred Kolumbom. Mesto naj bi bilo ustanovljeno pribl. leta 100 p. n. š. in bilo dokončno zgrajeno leta 250 n. š .. Obstajalo naj bi do 7. ali 8. stoletja. Na višku moči, v 1. stoletju n. š., naj bi imel Teotihuacan več kot 200 000 prebivalcev in bil med večjimi mesti na tem delu sveta v tistem času. Dom za vse te prebivalce so zgradili tudi z večnadstropnimi stanovanjskimi zgradbami, ki so prav tako posebnost mesta. Zgodovina Teotihuacana je še vedno zavita v meglo, dobro dokumentiran pa je vpliv mesta drugod po Srednji Ameriki, saj so tudi na mnogih drugih arheoloških najdiščih našli dokaze o obstoju velikega mesta Teotihuacana. Mesto in arheološko najdišče sta danes 40 km oddaljena od Mexico Citya. Najdišče pokriva 83 km 2 in je tudi del UNESCOVE svetovne dediščine. BAZILIKA GUADALUPE Izjemno pomemben romarski kraj, bazilika Guadalupe, je tudi eno najpomembnejših katoliških svetišč na svetu. Sama ikona, devica Guadalupe, pa ena najbolj priljubljenih verskih in kulturnih ikon v Mehiki z vzdevki »kraljica Mehike«, »kraljica Amerike« in »zaščitnica Amerike«.

21

Zgodba o Guadalupe govori takole: po tradiciji je 9. decembra 1531 Juan Diego, preprost poljedelec, medtem ko je bil na enem od hribov v puščavi Tepeyac, videl podobo mlade ženske. Ta mu je rekla, naj zgradi cerkev točno tam, kjer sta stala. Juan Diego je to povedal lokalnemu škofu, ki je želel videti nek dokaz o videnju. Juan Diego je šel nazaj na hrib in to povedal mladi ženski, ki se mu je spet prikazala. Rekla je: »Vzemi rože, ki so za tabo.« Obrnil se je in za sabo res našel grm vrtnic, jih porezal, spravil v svoj pončo in nesel škofu. Ko je prišel, je razprl pončo in namesto vrtnic našel podobo mlade ženske, ki jo je videl na hribu. Po pričanju Juan Diega se je Devica Marija prikazala z imenom Coatlaxopeuh (kar se izgovori kot »quatlachupe«), kar so Španci razumeli kot Guadalupe. Azteški prevod pa govori: »tisti, ki ubije kačo«. Danes je podoba, ki jo je Juan Diego prinesel škofu, na ogled v Baziliki Guadalupe v Mexico Cityju. 25. maja 1754 jo je papež Benedikt XIV razglasil kot sveto in videnje Juan Diega kot sveto videnje. PUEBLA Prestolnica mehiške države Puebla je eno najpomembnejših kolonialnih mest v Mehiki. Je načrtovano mesto in leži vzhodno od Mexico Cityja, ob eni najpomembnejših prometnih poti v državi. Ustanovljena je bila leta 1531 in sprva poimenovana Cuetlaxcoapan, kar pomeni »kjer kača menja kožo«. Zaradi zanimive arhitekture , ki zajema vse od renesančnega do baročnega sloga, je mesto leta 1987 postalo del UNESCOVE svetovne dediščine. Danes je 4. največje v Mehiki in pomembno trgovsko, industrijsko in tudi univerzitetno središče. PALENQUE Majevsko arheološko najdišče v mehiški državi Chiapas je srednje veliko, a znano po izjemno dovršeni arhitekturi, skulpturah in reliefih. Ime Palenque so kraju nadeli Španci v 16. stoletju in pomeni »utrdba«, nekdanji prebivalci Maji pa so kraj poimenovali Otolum , kar v njihovem jeziku pomeni »zemlja s trdnimi hišami«. Danes je ob arheološkem najdišču Palenque tudi manjši kraj z enakim imenom.

22

KRATKA ZGODOVINA Večina zgodovine majevskega mesta Palenque je še vedno zavita v meglo. Tako kot vsa mesta Majev, si tudi Palenque zgodovino delijo s celotno zgodovino ljudstva. Zelo znan med kralji, ki so tukaj vladali, pa je Pacal Veliki , eden na splošno najbolj znanih majevskih kraljev. Vladal je med leti 615 in 683 n. š. in naj bi bil odgovoren za najlepšo podobo Palenqueja . Tudi njegova grobnica je nekaj posebnega in je pomemben vir za raziskovalce kulture Majev. Po smrti Pacala Velikega se je na prestolu Palenqueja zamenjalo še nekaj vladarjev, a mesto nikoli ni več doživelo velikega sijaja. V 9. stoletju so ga skoraj popolnoma zapustili in počasi ga je »pojedla« pisana džungla, dokler ga niso odkrili novi prišleki, Španci. PALAČA Palača v Palenqueju je v resnici kompleks mnogih med sabo povezanih stavb in dvorišč na veliki, umetno zgrajeni terasi. Tukaj najdemo mnogo zanimivih skulptur in rezbarij ter zanimiv 4-nadstropni stolp. TEMPELJ ZAPISOV Tukaj so začeli zapisovati že v letu 675 n. š. in notri najdemo zapise za pribl. 180-letno obdobje zgodovine mesta Palenque. Sama struktura je piramidna ter meri 60 m v širino, 42,5 m v globino in 27,2 m v višino. Največji kamni tehtajo kar med 12 in 15 ton. Tempelj na vrhu piramide doda še 11,4 m v višino. Leta 1952 je raziskovalec Alberto Ruz Lhuillier odstranil velik kamen na tleh enega od prostorov in odkril prehod, ki vodi po dolgih stopnicah do Pacalove grobnice. Tukaj so našli ogromen in lepo izrezljan Pacalov sarkofag, mnoge predmete znotraj njega in kipe, ki krasijo stene grobnice. SKUPINA TEMPLJEV KRIŽA Sem spadajo trije templji, vsak grajen na vrhu svoje piramide, vsak z izjemno lepo izrezljano notranjostjo, ki prikazuje obrede na teh svetih krajih. Templje so poimenovali zgodnji raziskovalci, navdihnila pa jih je oblika križa v dveh od treh. Ta oblika v resnici prikazuje drevo stvarjenja v središču sveta majevske mitologije. Poleg teh najpomembnejših krajev na nahajališču Palenque tukaj

23

najdemo še mnoge druge templje, grobnice, rezidenčne hiše . Vse skupaj pa je postavljeno v lepo zeleno džungelsko okolje z zanimivimi živalskimi prebivalci.

SAN CRISTOBAL DE LAS CASAS Poimenovano po Bartolomeu de Las Casasu, španskemu duhovniku, ki se je zavzemal za pravice domorodnih Američanov, mesto San Cristobal de Las Casas leži v osrednjem višavju mehiške države Chiapas na nadmorski višini pribl. 2100 m. Danes ima mesto nekaj manj kot 200 000 prebivalcev. Leta 2003 so mu dodelili naziv Pueblo Magico oz. »čarobno mesto« (ta naziv si zaslužijo določena mesta, kriteriji pa so predvsem arhitektura, urejenost, vzdušje, ...). Tisoče let so Maji živeli na kraju današnjega mesta, ki je šele po prihodu Špancev dobilo naziv mesto , bolj natančno leta 1536. Sedanje ime so mestu podelili v 19. stoletju, a ga prvotni prebivalci še vedno imenujejo kot nekoč, Jovel. San Cristobal je bil leta 1994 eno od štirih mest, ki ga je zavzela vojska Zapatist za narodno osvoboditev v svoji vstaji. San Juan Chamula Mesto na višini 2200 m s pribl. 50 000 prebivalci je pribl. 10 km oddaljeno od San Cristobal de Las Casasa. Prebivalci mesta so domorodni Tzotzil Maji in mesto uživa tudi poseben avtonomni status v Mehiki. V njem ni dovoljena nobena zunanja policija ali vojska. Obe ima mesto svoji. Cerkev v San Juan Chamuli je izjemno zanimiva s pisanimi svečami in oblečenimi kipi svetnikov ob stenah, med katerimi imajo mnogi v roki ogledalo, da odženejo zlo. Oblika katolicizma je tukaj mešanica tradicionalnih verovanj Majev, španskih katoliških tradicij in še mnogih drugih primesi. Tla cerkve so večinoma pokrita s svežim senom ali listjem dreves in povsod ležijo steklenice Coca-Cole. V cerkvi prebivalci opravljajo mnoge obrede, tudi zdravilne s tradicionalnimi zdravilci. Mnogokrat svojim starodavnim bogovom tudi žrtvujejo kakšnega piščanca in zraven žebrajo starodavne molitve v svojem jeziku. Prebivalstvo San Juan Chamule je sicer v večini poljedelsko in se ukvarja s pridelovanjem koruze, stročnic, krompirja in zelja. Zelo znane pa so tukaj tudi tradicionalne tkanine, katere tkejo domače ženske in jih lahko prepoznamo po njihovih zelo pisanih barvah.

24

CHICHEN ITZA UNESCOVA svetovna dediščina , katere del – El Castillo , je l. 2007 postal eno od sedmih čudes sodobnega sveta , Chichen Itza, je eno najbolj slavnih arheoloških najdišč na svetu. Je ogromen kraj, ki so ga zgradili Maji še pred prihodom Špancev in leži na polotoku Jukatan v mehiški državi Jukatan. KRATKA ZGODOVINA Chichen Itzo so zgradili v bližini dveh naravnih zbiralnikov vode , ki sta zadoščala za celoletno potrebo po vodi, saj je sicer polotok Jukatan izjemno suh in nima nobene reke. Večjega od zbiralnikov so poimenovali Cenote Sagrado oz. »sveti vodnjak« in je bil kraj, kjer so Maji pred prihodom Špancev žrtvovali ljudi in predmete za boga dežja, Chaaca. To so potrdile najdbe v zbiralniku (zlato, jantar, posode, človeški ostanki). Chichen Itza se je iz majhnega naselja razvilo v pomembnejše v času pribl. 600 n. š.. Leta 987 ga je kralj Topiltzin Ce Acatl Quetzalcoatl naredil za svojo prestolnico in ta čas je znan kot klasično oz. zlato obdobje mesta . Natančna zgodovina mesta je še vedno zavita v meglo in jo še vedno preučujejo strokovnjaki. Znano pa je, da ga je v 13. stoletju osvojilo in zavzelo eno od sovražnih sosednjih mest. A takrat naj bi bilo mesto že precej opustošeno, saj naj bi po mnenju strokovnjakov propadlo kmalu po hitrem dvigu okrog leta 1000 . Španci so prišli na Jukatan leta 1526 in počasi napredovali v notranjost. V območje Chichen Itze, takrat še vedno živečega majhnega mesta, je bil poslan sin glavnega konkvistadorja, Francisco Montejo Mlajši. Pri osvajanju ozemlja in mest ni bil preveč uspešen. Maji so ga skupaj z njegovo vojsko pregnali z Jukatana, do leta 1535 pa še vse ostale Špance. Kasneje so se seveda vrnili in zavzeli Jukatan ter vsa njegova mesta. Chichen Itza je ostalo majhno poljedelsko naselje . Kot arheološko nahajališče je Chichen Itza vzbudil zanimanje leta 1843 , ko ga je John Lloyd Stephens opisal v svoji knjigi o potovanju po Jukatanu. Leta 1860 so bile izdane fotografije o Chichen Itzi, leta 1875 pa je sem prispel Augustus Le Plongeon s svojo ženo in raziskoval staro mesto. Najbolj zaslužen za raziskovanje Chichen Itze pa je Edward H. Thompson , ki je ta kraj raziskoval kar 30 let od leta 1894 dalje. Sledili

25

so mu še mnogi arheologi in počasi je Chichen Itza postal lepo urejeno arheološko najdišče, kakršnega vidimo danes. Turizem je v Chichen Itzo prišel zgodaj. Prve obiskovalce je mesto sprejelo že v 19. stoletju, s prihodom raziskovalca Edwarda Thompsona pa je val obiskovalcev postal stalen. Danes je Chichen Itza drugo najbolj obiskano arheološko najdišče v Mehiki, obiskovalcev pa je vedno več tudi zaradi vpisa med UNESCOVO dediščino in El Castilla na seznam sedmih čudes sodobnega sveta. STARODAVNO MESTO Tukaj najdemo ostanke mnogih izjemnih kamnitih zgradb v različnih stanjih, mnogo tudi restavriranih. Vse so povezane z omrežjem originalnih tlakovanih cest , katerih je moč našteti skoraj 100. EL CASTILLO Kraljuje v središču Chichen Itze in je originalno tempelj Kukulkana (staro majevsko ime za Quetzalcoatla – enega od starodavnih bogov), danes poimenovan El Castillo, »grad«. To je tista najbolj znana piramida Chichen Itze, ki je tudi eno od sedmih čudes sodobnega sveta. Ima popoln kvadraten tloris in iz vseh štirih strani vodi stopnišče proti vrhu. Današnji El Castillo je sicer zgrajen na ostankih prejšnje piramide , kakor je bilo mnogokrat v navadi starih kultur Srednje Amerike. CENOTE SAGRADO Naravni zbiralnik vode ima 60 m v premeru, okrog pa ozke, 27 m visoke klife. Ta naravni zbiralnik je bil za Maje sveti kraj, kjer so opravljali obredna žrtvovanja v času sušnega obdobja. Arheologi to sklepajo po mnogih najdbah na dnu vodnjaka, med katerimi so tudi okostja ljudi. OSSARIO Manjša različica stopničaste piramide El Castillo ima na vrhu prav tako tempelj, skozi katerega vodi pot do naravne jame, kjer so arheologi odkrili okostja in mnoge dragocene predmete, kar je še vedno stvar debate, saj ni močnih dokazov, kdo naj bi bili ti ljudje, ki so tukaj pokopani.

26

Made with FlippingBook Annual report