Oskarjeva Kuba

GOSPODARSTVO Kubansko gospodarstvo je do l. 1990 beležilo hiter razvoj po zaslugi izdatne pomoči Sovjetske zveze, ki je zaslužna za hitro industrializacijo in modernizacijo otoka. Po razpadu Sovjetske zveze se je kubansko gospodarstvo praktično ustavilo in vse do l. 2005 je na Kubi trajalo »posebno obdobje« pomanjkanja in planskega razdeljevanja življenjskih potrebščin (na bone, karte…). V zadnjih letih se stanje hitro izboljšuje – sodelovanje z Venezuelo otoku prinaša prepotrebno preskrbo z nafto, v deželo je začela vstopati elektronika in moderne dobrine ter industrija. Trgovanje Kube z ostalim svetom preprečuje Helms-Bartonov zakon v ZDA. BDP per capita : 8.000 EUR (Slovenija: 20.700 EUR). SESTAVA BDP: 75 % storitve, 20 % industrija, 5 % kmetijstvo. NARAVNA BOGASTVA: nafta, nikelj, kobalt, železo, baker, laterit, kromit, magnezit, volfram, mangan, kaolin, marmor. VIRI ENERGIJE: domača nafta zadostuje za 40 % lastnih potreb. Elektriko dobivajo iz hidroelektrarn. Nuklearnih virov energije nima. KMETIJSTVO: prispeva le 5 % v BDP, v njem pa je zaposlenega 20 % prebivalstva. Teži ga slaba produktivnost in mednarodna nekonkurenčnost zaradi pomanjkanja mehanizacije, kemičnih sredstev in zastarelih metod. Večina zemlje je v državni lasti in slabo obdelana. Ribolov pesti zastarelo ladjevje in odsotnost moderne tehnologije. Pridelki: sladkor, tobak, citrusi, kava, krompir, paradižnik, riž, fižol. Živinoreja: govedoreja, kozjereja, prašičereja, perutninarstvo, ribolov. Gozdarstvo: akana, mahagonij, kahani, ebenovec, hiki. L. 1492 je bilo 60 % Kube pokrito z gozdovi, danes samo še 13 %. Zasledimo velike projekte pogozdovanja. INDUSTRIJA: prispeva 20 % v BDP, v njej pa je zaposlenega 20 % prebivalstva. Glavne panoge so: sladkorna, naftna, tobačna, biotehnična, farmacevtska, rudarska, cementna, turizem... Izvoz: nikelj, tobak, cement, citrusi, kava, rum, marmor, ribe in morski sadeži, generična in biotehnološka zdravila. Kanada 28 %, Kitajska 27 % Španija 6 %.

7

Made with FlippingBook HTML5