Oskarjeva Kuba

nacionalizacija tuje (predvsem ameriške) lastnine – razlastitev tujih industrijalcev in nacionalizacija zemlje. Zato sledi... L. 1961 ...invazija Prašičji zaliv, kjer CIA z svojimi izurjenimi kubanskimi izseljenci izvede napad na oblast Fidela Castra. Akcija je bila neuspešna, saj Fidelu po 72 urah bojev uspe odbiti napad. Zaradi zmage malega Davida nad Goljatom ZDA uvedejo embargo proti Kubi. Kuba išče zunanjega zaveznika in ga najde v tedanji ZSSR. Vse to privede do... L. 1962 ...kubanske raketne krize, ki je bila najhujša kriza v času hladne vojne in največja nevarnost za nov svetovni spopad. ZSSR umaknejo rakete z jedrskimi konicami s Kube. Svet si je oddahnil pred nevarnostjo spopada med obema velesilama in od takrat naprej je vzpostavljen t. i. »rdeči telefon«. L. 1965 Edina zakonita politična stranka postane Kubanska komunistična partija. L. 1967 Kubo pretrese novica, da je v gozdovih Bolivije umrl eden največjih junakov kubanske revolucije Che Guevara. ERNESTO GUEVARA - CHE (1928 - 1967): ko je bil Ernesto Guevara de la Serna po naročilu CIA-e umorjen v Boliviji, je bil star komaj 39 let. Poleti 1997, ko je Kuba obhajala 30 letnico smrti »gueerrillera heroica«, so truplo Cheja Guevare vrnili na otok. Bil je zgolj eden od dvojice tujcev v kubanski zgodovini (drugi je bil dominikanski general Maximo Gomez), ki so ju razglasili za kubanska državljana »po rojstvu«. Spuščanje njegove krste ob glasbi Suite de las Americas je opomnilo vse, zlasti mlade Kubance, da je Che umrl. To pa pomeni, da je resnično obstajal in ni bil zgolj legenda 20. stoletja. Bil je resnična osebnost za milijone ljudi, ki so se strinjali z njegovimi idejami. Čeprav je Cheja mučila astma, je imel železno voljo, rad je imel tako knjige, kakor šport, bil je zelo požrtvovalen, cenil je lepoto in je težil k popolnosti, premogel pa je tudi smisel za humor. Bil je mož dejanj, vendar je našel tudi čas za razmišljanje o stvarnosti in pisanje. L. 1970 Drugi val nacionalizacije. Z namenom brzdanja črnega trga se prepove malo zasebno podjetništvo in obrt. Po propadu velike »zafre« (žetve sladkornega trsa) je kubanska ekonomija padla na kolena.

17