Oskarjeva Kuba

prebivalce so zdesetkali. Zaradi pomanjkanja delovne sile so Španci začeli uvažati sužnje iz Z afriških obal. Ker na Kubi niso našli zlata, so nezadovoljni uporabljali otok za vmesno pristanišče (predvsem Havana) za ladje, ki so vozile dobrine iz Novega sveta v Španijo. Bogastvo pa je privabilo številne pirate. L. 1555 je francoski gusar Jacques de Sores dodobra opustošil in požgal Havano, s tem pa je sprožil gradnjo mogočnega sistema utrdb. L. 1607 Havana postane prestolnica otoka (do takrat je bila prestolnica Santigo de Cuba) predvsem zaradi dobro zaščitenega zaliva in stalnega pretoka ljudi in dragocenega tovora. L. 1668 Anglež Henry Morgan pod taktirko angleške vlade po reki zapluje do mesta Puerto Principe (današnji Camaguey), ga opustoši in oropa. Za uspešno opravljeno nalogo ga angleška vlada nagradi, saj kasneje postane guverner Jamajke. L. 1717 Španska krona dobi monopol nad prodajo tobaka, prav tako pa vzpodbujajo poljedeljstvo in vzgojo sladkornega trsa, saj sta bila sladkor (belo zlato) in tobak v tistih časih v Evropi eni najbolj cenjenih dobrin. BRITANSKA ZASEDBA, SLADKORNI »BOOM« IN SUŽENJSTVO L. 1762 - 1763 Anglija napade Havano in jo po 50. dneh obstreljevanja tudi zavzame. Angleži vladajo slabo leto, ko po Pariškem sporazumu Španci dobijo nazaj Havano in Kubo v zameno za Florido, ki od takrat pripada Angležem. Španci izgubijo monopol nad trgovino med Havano in Evropo – to pa pripelje do močnega razvoja trgovine. L. 1790 »Boom« trgovine s sladkorjem. Kuba postane št. 1 v svetovni proizvodnji sladkorja po l. 1795, ko se po vstaji sužnjev na sosednjem Haitiju na Kubo zatečejo francoski veleposestniki in s seboj prinesejo bogato znanje o gojenju sladkornega trsa in pridobivanju sladkorja (1795 - 14 ton, 1805 - 34 ton). L. 1837 Zgrajena prva železniška proga v Latinski Ameriki in 5. na svetu. Potekala je med sladkornim poljem Gunes in Havano. L. 1840 Na Kubi naštejejo 470.000 sužnjev, kar je bilo v tistih časih več kot polovico prebivalstva. Pripeljani so bili legalno, čeprav je bilo mnogo tudi ilegalne trgovine, predvsem iz podsaharske Afrike (Senegal, Mali, Kongo, Angola...). Bili so zastonj delovna sila in so živeli v težkih življenjskih pogojih.

14