Oskarjeva Kuba

Animated publication

Oskarjeva

Kuba

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 O KUBI – ALI STE VEDELI?........................................................................................................................6 GOSPODARSTVO. .......................................................................................................................... 7 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 9 KRATKA ZGODOVINA..................................................................................................................13 HAVANA.........................................................................................................................................20 FINCA LA VIGIA.............................................................................................................................22 COIMAR..........................................................................................................................................22 ZAHODNA KUBA..........................................................................................................................23 SOROA........................................................................................................................................................... 23 DOLINA VINJALES....................................................................................................................................23 OSREDNJA KUBA – ZAHOD........................................................................................................25 SANTA CLARA............................................................................................................................................25 BOCA DE GUAMA.....................................................................................................................................25 CIENFUEGOS................................................................................................................................................26 OSREDNJA KUBA – VZHOD........................................................................................................27 TRINIDAD......................................................................................................................................................27 DOLINA SLADKORNIH MLINOV.........................................................................................................28 CAMAGUEY..................................................................................................................................................29 VZHODNA KUBA..........................................................................................................................30 BAYAMO.........................................................................................................................................................30 COMANDANCIA DE LA PLATA............................................................................................................30 BASILICA DEL COBRE..............................................................................................................................30 SANTIAGO DE CUBA ...............................................................................................................................31 SIBONEY.........................................................................................................................................................32 KUBANSKA HRANA......................................................................................................................33 PIJAČA NA KUBI.........................................................................................................................................34 KUBANSKI KOKTEJLI................................................................................................................................35 ŠPANSKI JEZIK..............................................................................................................................36

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Kuba.

DAN NEODVISNOSTI: 20. maja 1902 je bila razglašena neodvisna republika Kuba. Od leta 1959 praznujejo dan neodvisnosti na dan 1. januar. RAZDELITEV : Je socialistična država, razdeljena na 14 provinc in 1 posebno upravo (Isla de Juventud) ter na 169 občin. GLAVNO MESTO: Havana (okoli 2,5 milijona prebivalstva). Leži na SZ države. Večja mesta so: Santiago de Cuba (1 milijon), Camaguey (0,5 milijona). DRŽAVNI SIMBOLI: Zastava: sestavljajo jo tri modre vodoravne črte (delitev otoka) in dve beli vodoravni črti (svoboda in neodvisnost). Na levi strani se nahaja enakostranični trikotnik (svoboda, enakopravnost, bratstvo) pobarvan v rdeče (kri prelita za svobodo), v trikotniku pa se nahaja bela zvezda (vzvišenost in čistost domoljubnih idealov). Kubanski grb : je v obliki srca in razdeljen na tri dele: zgornji del: vzhajajoče sonce (rojstvo nove države, ključ (v kolonialnih časih je bila Kuba imenovana »ključ sveta«), spodaj levo: tri modre in dve beli črti (okrajni položaj Kube v kolonialnih časih), spodaj desno: kraljevska palma (predstavlja kubansko prebivalstvo in njihovo vztrajnost). ČASOVNI PAS: 6 ur pred sredjeevropskim časom. POVRŠINA: 110.860 km² (za 5,5 Slovenij). SOSEDNJE DRŽAVE: Jamajka, Kajmanski otoki na J, Haiti na JZ, Bahami in ZDA na S, Mehika na Z. Ima tudi notranjo mejo: pomorska baza ZDA Guantanamo (29 km). PREBIVALSTVO : 11,5 milijona prebivalcev. Rodnost znaša 1,61 otrok/ žensko. Pričakovana življenjska starost je 78 let. Večina prebivalstva živi v mestih. Zaradi slabih življenjskih pogojev je prihajalo do množičnih prebegov, predvsem v sosednje ZDA (Florida). NARODNA PRIPADNOST: Kuba je etnično homogena, gre za karibski tip. Večina prebivalstva je belega - 65 % (potomci Špancev, prvotnih ljudstev in Francozov), sledijo mulati 25 % (mešani) in 10 % črnega prebivalstva (Nigerija, Angola, Kongo, Mozambiq; v zgodovini pripeljani kot sužnji). Nekaj je tudi kitajskega prebivalstva.

4

VERSKA PRIPADNOST: 85 % rimokatoliki, ostalih 15 % pripada ostalim veram, ki ostajajo v manjšini: protestanti, jehove priče, judi in santeria. URADNI JEZIK: Uradni jezik je španski. PISMENOST: 99,8 %. DENARNA ENOTA: Kuba ima dve denarni enoti: nacionalni peso (CUP) in konvertibilni peso (CUC).

5

O KUBI – ALI STE VEDELI? • da beseda Kuba izhaja iz besede Cubanacan , ki je bil izraz za otok prvih plemen, ki so živela na otoku, in ne po španskem izrazu za sod (cuba). • ko je l. 1492 na otok prispel Krištof Kolumb , je mislil da je priplul v Azijo, deželo Kublajkana (Cubanacan). • da so otok ZDA v svoji zgodovini 3 krat hotele odkupiti od Špancev. Zadnja ponudba je znašala 160 milijonov dolarjev. • da je bila na Kubi zgrajena prva železnica v celotni Latinski Ameriki (od Guinesa do Havane). • da so 667- krat poskusili umoriti Fidela Castra . • da je Carlos J. Finley , ki je bil doma na Kubi, l. 1881 odkril prenašalca rumene mrzlice . • da Ernesto Guevara - Che ni kubanskega rodu, temveč izhaja iz Ar gentine . • da danes živi na Kubi 2500 prebivalcev, ki štejejo 100 ali več let. • da vzrejec govedi ne sme pokončati krave za svoje preživetje. Lah ko jo samo proda državi. V nasprotnem primeru ga čaka dolga za porna kazen . • da prebivalci Kube svojih stanovanj ne morejo prodati, ampak lahko svoja stanovanja menjajo za druga stanovanja. • da na Kubi raste najboljši tobak na svetu za izdelavo cigar. Letno proizvedejo 500 milijonov cigar, ki jih razpošljejo po celem svetu, ter da so že pred l. 1960 poznali 1000 različnih znamk in vrst cigar. • da je eden najbolj znanih kubanskih glasbenikov Benny More l. 1957 celo nastopil na podelitvi Oskarjev v ZDA. • da na Kubi živita najmanjša žaba (sapito) in najmanjši ptič (čmrlji kolibri) na svetu. • da je na Kubi najhujši zločin , ki ga stori posameznik, » izdajstvo do movine «. • da ima Kuba 7 gradbenih čudes in med njimi sta samo 2 izven Ha vane.

6

GOSPODARSTVO Kubansko gospodarstvo je do l. 1990 beležilo hiter razvoj po zaslugi izdatne pomoči Sovjetske zveze, ki je zaslužna za hitro industrializacijo in modernizacijo otoka. Po razpadu Sovjetske zveze se je kubansko gospodarstvo praktično ustavilo in vse do l. 2005 je na Kubi trajalo »posebno obdobje« pomanjkanja in planskega razdeljevanja življenjskih potrebščin (na bone, karte…). V zadnjih letih se stanje hitro izboljšuje – sodelovanje z Venezuelo otoku prinaša prepotrebno preskrbo z nafto, v deželo je začela vstopati elektronika in moderne dobrine ter industrija. Trgovanje Kube z ostalim svetom preprečuje Helms-Bartonov zakon v ZDA. BDP per capita : 8.000 EUR (Slovenija: 20.700 EUR). SESTAVA BDP: 75 % storitve, 20 % industrija, 5 % kmetijstvo. NARAVNA BOGASTVA: nafta, nikelj, kobalt, železo, baker, laterit, kromit, magnezit, volfram, mangan, kaolin, marmor. VIRI ENERGIJE: domača nafta zadostuje za 40 % lastnih potreb. Elektriko dobivajo iz hidroelektrarn. Nuklearnih virov energije nima. KMETIJSTVO: prispeva le 5 % v BDP, v njem pa je zaposlenega 20 % prebivalstva. Teži ga slaba produktivnost in mednarodna nekonkurenčnost zaradi pomanjkanja mehanizacije, kemičnih sredstev in zastarelih metod. Večina zemlje je v državni lasti in slabo obdelana. Ribolov pesti zastarelo ladjevje in odsotnost moderne tehnologije. Pridelki: sladkor, tobak, citrusi, kava, krompir, paradižnik, riž, fižol. Živinoreja: govedoreja, kozjereja, prašičereja, perutninarstvo, ribolov. Gozdarstvo: akana, mahagonij, kahani, ebenovec, hiki. L. 1492 je bilo 60 % Kube pokrito z gozdovi, danes samo še 13 %. Zasledimo velike projekte pogozdovanja. INDUSTRIJA: prispeva 20 % v BDP, v njej pa je zaposlenega 20 % prebivalstva. Glavne panoge so: sladkorna, naftna, tobačna, biotehnična, farmacevtska, rudarska, cementna, turizem... Izvoz: nikelj, tobak, cement, citrusi, kava, rum, marmor, ribe in morski sadeži, generična in biotehnološka zdravila. Kanada 28 %, Kitajska 27 % Španija 6 %.

7

Uvoz: nafta, hrana, stroji in oprema, kemikalije. Največ iz Venezuele 30 %, Kitajska 12 %, Španija 10 %, Kanada 7 % . STORITVE: prispevajo 75 % v BDP, v njih pa je zaposlenega 60 % prebivalstva. V zadnjih 10-ih letih hitro narašča, najbolj po zaslugi turizma. STOPNJA BREZPOSELNOSTI: 1,6 %.

8

GEOGRAFIJA Kuba je arhipelag, otok in država hkrati. Leži v Karibskem morju, v otočju Veliki Antili. Na otoku potekajo tri manjše gorske verige v smeri V - Z; na zahodu je gorovje SIERRA GUANIGANICO, v sredini SIERRA ESCAMBRAY in na Z SIERRA MAESTRA. Ostali del otoka je predvsem nižinski. Otok je obdan s 3735 km obale. H Kubi spada tudi okoli 1600 manjših otočkov. NAJVIŠJA TOČKA: Pico Turquino (1974 m). REKE IN JEZERA: Reke na Kubi izvirajo v gorovjih in se stekajo v Karibsko morje. Kuba ima okoli 200 rek, ki so hitre in kratke, v deževnem obdobju pa se napolnijo z vodo. Najdaljša reka je RIO CAUTO s 370 km in teče skozi dve pokrajini: Santiago de Cuba in Granma in se zliva v zaliv Guancayabo. Največja reka pa je reka TOA v provinci Gauntanamo, dolga 131 km. Ostale reke so še: Agabama, Jatibonico del Sur, Hanabana. Na reki Zaza je največje kubansko zajezitveno jezero z istim imenom (113 km 2 ). Ostala jezera so predvsem majhna in v glavnem sladkovodne ali slanovodne lagune. Največje naravno sladkovodno jezero je La Leche (67 km 2 ). PODNEBJE: tropsko z majhnimi letnimi nihanji temperature: povprečna julijska temperatura je 31 o C, povprečna januarska pa 21 o C. Ima dve obdobji: deževno od maja do oktobra (na leto cca. 1000 - 1200 mm padavin) in suho , ki traja od novembra do aprila. Na V delu otoka prinašajo padavine pasati, na Z delu otoka pa večkrat pihajo tropski viharji in orkani. PROVINCE: Od zahoda proti vzhodu: Pinar del Rio: Provinca na Z države, znana predvsem po kmečkem prebivalstvu in obsežnih plantažah najboljšega tobaka na svetu. Pokrajino krasijo mogočne apnenčaste gmote, imenovane »mogote«, in polja z rdečo prstjo. Pokrajina spominja na naš Kras. Ukvarjajo se še s pridelavo banan in tropskega sadja. Tu so tudi neokrnjene plaže Cayo levisa in Cayo Jutias. Nekateri jo imenujejo tudi »Vrt Kube« . Mesto Havana: Največje mesto je hkrati tudi glavno mesto in eno najzanimivejših v celotni latinski Ameriki. Havana nas navdušuje s sijajno kolonialno arhitekturo nekdaj bogate prestolnice, nas šokira z propadajočimi vilami, vse skupaj pa deluje kot muzej na prostem, saj je mogoče videti mafijske avtomobile iz 50.ih let prejšnega stoletja.

9

Havana je zelo živahno in zanimivo mesto, življenje v njej je za razliko od ostalih krajev bolj napeto in nestrpno. Prevladuje turizem in industrija. La Havana: Provinca, ki se razteza okoli mesta Havane. Znana predvsem kot ravninska pokrajina z mnogimi rezervoarji sladke vode, kjer potekajo razne športne aktivnosti in ribolov. Ukvarjajo se predvsem s proizvodnjo citrusov, sladkornega trsa in vzrejo govedi. Matanzas: Provinca znana predvsem po različnih ekosistemih. Na S so prelepe plaže in glavno otoško letovišče Varadero, osrednji del je popolnoma ravninski. Na jugu pa se razteza obsežno močvirje. Je druga najbolj razvita provinca Kube. Gospodarstvo temelji na nafti, sladkorju in gojenju sadja (pomaranče, ananas, limone, grapefruit). Villa Clara: ravninska provinca v geografskem centru Kube. V preteklosti poznana po proizvodnji sladkorja (več zapuščenih sladkornih mlinov), danes pa je poleg gojenja sladkornega trsa vse bolj aktualna proizvodnja tobaka ter turizem (arhipelag Sabana-Camaguey, kjer je vzdolž obale okoli 500 otočkov). Cienfuegos: ravninska provinca v južnem osrednjem delu Kube. Na jugu meji na gorovje Sierra Escambray z dobro klimo za zdravljenje bolezni dihal. Bahia De Cienfuegos je glavno pristanišče za ribiške ladje. V Bahii je tudi tovarna gnojila, rafinerija, cementarna in nedokončana nuklearna tovarna, ki izgleda kot mesto duhov. V 90-ih letih je zmanjkalo sovjetskega denarja, da bi jo dokončali. Seveda ne pozabimo na sladkor! Sancti Spiritus: provinca zahodno od Cienfuegosa, v kateri leži kubanski biser - najlepše kolonialno mesto v celotni Ameriki - Trinidad. Nekoč je tu vladal sladkorni trs, zgodovino pa lahko občudujemo v Valle de los Ingenios (dolina sladkornih mlinov) z množico osamljenih zapuščenih mlinov ter čudovito naravo. Po vojni za samostojnost se je sladkorna industrija umaknila v provinco Matanzas, tu pa danes gojijo česen in čebulo. Ciego de Avila: moderna provinca z globokimi tradicionalnimi koreninami kot nikjer drugje na Kubi. Tu najdemo od haitijskih voodoo praks iz Venezuele, do caringa plesa in celo do improviziranega angleškega kriketa, ki so ga prinesli zahodno indijanski imigranti. Rezultat je eklektična in pisana kultura. Provinca se preživlja predvsem z gojenjem sladkornega trsa in agrumov, avilski ananas pa je zaradi svoje

10

sladkobe in kvalitete znan po celem otoku. Glavni turistični destinaciji te province (in Kube nasploh) predstavljata dva, nedavno še neposeljena otočka, Cayo Coco in Cayo Guillermo, ki ponujata kompleks prestižnih hotelov in sanjskih plaž. Camaguey: največja kubanska provinca, ki se je drži zanimiv sloves, da je v njej več krav kot ljudi. Znana je po pridelavi govedine in mlečnih izdelkov ter po vaqueros (kavbojih). Prestolnica Camaguey je znana po tatovih koles. V obdobju nenehnih suš so v Camagueyu naredili veliko t.i. tinajones – lončenih zbiralnikov vode, po katerih Camaguey slovi še danes, četudi ti zbiralniki danes ne služijo več svojemu namenu. Las Tunas: na zahodu province se razprostirajo živinorejska območja (haciende), na severu pa nasadi sladkornega trsta. Na severu najdemo tudi neomadeževano peščeno plažo Playa La Herradura in še 35 sanjskih plaž. Obisk te tihe, kmečke in zaenkrat še neturistične province je svojevrstno doživetje, saj človek lahko doživi toplino in gostoljubnost njenih prebivalcev. Holguin: na jugu province najdemo gorovje Sierra Cristal, kontrast pa predstavlja pokrajina na vzhodu, ki je onesnažena zaradi rudnikov niklja, kroma in železa in je pokrita z debelo plastjo rdečega prahu. Poleg rudnikov provinca živi tudi od sladkornega trsa, koruze in kave. V mestu Finca Manacas se je rodil Fidel Castro (njegov dom je danes muzej). Guantanamo: provinca, znana predvsem po ameriški pomorski bazi, ki jo Američani imenujejo Gitmo. Za zavarovano bazo pa Guantanamo skriva nekaj najbolj čarobnih kotičkov Kube. Provinca »Shangri-La« je polna kokosovih palm, čudovitih gora. Tu je NP Alejandro de Humboldt z ohranjenim deževnim gozdom in spada med najbolj neokrnjena območja v Ameriki. Pokrajina je znana tudi po rudnikih niklja in kobalta ter proizvodnji čokolade, kakava, kokosa. Santiago de Cuba: najbolj poseljena provinca na Kubi. Glavno mesto (Santiago de Cuba, 1 milj. preb.) je drugo največje mesto na Kubi. Pokrajina je bogata z železom, bakrom in nikljem, vendar se gospodarstvo opira predvsem na kmetijstvo (banane, kakav, kava, sladkorni trs) in turizem – tu je prelepa narava v gorovju Sierra Maestra (z najvišjo goro otoka - Pico Turquino) ter NP Baconao in Gran Piedra, pa tudi čudovite peščene plaže. V Sierra Maestri so potekali hudi gverilski boji v času revolucije in velja za zibko kubanske revolucije.

11

Granma: provinca tihih in spokojnih vasic z najdaljšo kubansko reko (Rio Cauto, 340 km), z drugim najstarejšim mestom Bayamo (prvo je Baracoa v Guantanamu) in tretjo najvišjo goro otoka (Pico Bayamesa, 1730 m). Atraktiven je Fidelov skrivni štab Comandancia La Plata, ki je obkrožen s prekrasno naravo, do njega pa se da priti samo peš. Gre za majhen sestav lesenih kolib, v Fidelovih prostorih pa je tudi loputa s skrivnim tunelom za njegov pobeg. V provinci v glavnem pridelujejo riž in sladkorni trs, vse bolj pa se razvija turizem. Isla de la Juventud: drugi največji kubanski otok leži v Archipiélaga de los Canarreos južno od Kube. Glavno mesto je Nueva Gerona, otok pa je samostojna upravna enota. Na otoku najdemo borove gozdove, zato je tu razvita lesna industrija, v goratih predelih kopljejo marmor, prebivalci pa se ukvarjajo tudi z ribolovom in kmetijstvom.

12

KRATKA ZGODOVINA

OBDOBJE PRED KOLUMBOM 6000 pr. n. š - 600 n. š. O zgodovini Kube lahko začnemo govoriti s pojavom prvotnih prebivalcev iz plemen Guanajatabeyi in Siboniyi . Na otok naj bi prišli v 6 stol. p. n .š., vendar pa se točno ne ve, od kje »naj bi se vzeli«. Nekateri trdijo, da naj bi prišli na otok iz današnje Venezuele ali osrednje Amerike, obstaja pa tudi možnost, da so prišli iz današnjega Miamija ali osrčja Misssisipija. O njih ni veliko znanega – uporabljali so orožja in orodja iz školjk, živeli naj bi v jamah in skromnih prebivališčih iz naravnih materialov. Ukvarjali naj bi se z nabiralništvom in lovom in živeli naj bi predvsem na zahodnem in osrednjem delu otoka. 600 n. š. Okoli leta 600 je iz delte reke Oronico (Venezuela) na vzhodni del otoka s kanuji priveslalo ljudstvo Taino. Imeli so že hierarhično organizacijo plemena – vladala sta vladar plemena in duhovnik (šaman). Bili so poljedelci, saj so že vzgajali pekoč fižol, sladek krompir in sadje, kot sta guava in ananas, bombaž, tobak, ter se ukvarjali z ribolovom in lovom. Živeli naj bi v hiškah, ki naj bi spominjale na današnje šotore. Verovali pa naj bi v duhove svojih prednikov in imeli za cel oltar svojih bogov. Tako je potem ostalo vse do prihoda Krištofa Kolumba. KRIŠTOF KOLUMB, ŠPANSKA KOLONIZACIJA IN GUSARJI Na svojem prvem potovanju med odkrivanjem Novega sveta 28. oktobra 1492 na otoku pristane Krištof Kolumb . Njegove prve besede so bile:«To je najlepša dežela, kar jih je kdaj videlo človeško oko!«. Otok poimenuje »Juana«, v čast španskemu kralju Juanu (Ferdinandu). Domačini so ga še naprej imenovali »Kuba«. L. 1510 - 1514 se je Diego Velazquez de Cuellar po nalogu Kolumbovega sina lotil priključitve otoka Španiji. To je bila preprosta naloga, saj se Indijanci, z nekaj izjemami, niso upirali. Nato se je lotil kolonizacije otoka. Leta 1512 je ustanovil Baracoo, prvo otoško prestolnico. Nato so hitro nastajala nova mesta: San Salvador (zdaj Bayamo), San Cristobal (Havana), Santisima Trinidad (Trinidad), Sancti Spiritus, Santigo de Cuba in Santa Maria del Puerto del Principe (zdaj Camaguey). Prvotne

13

prebivalce so zdesetkali. Zaradi pomanjkanja delovne sile so Španci začeli uvažati sužnje iz Z afriških obal. Ker na Kubi niso našli zlata, so nezadovoljni uporabljali otok za vmesno pristanišče (predvsem Havana) za ladje, ki so vozile dobrine iz Novega sveta v Španijo. Bogastvo pa je privabilo številne pirate. L. 1555 je francoski gusar Jacques de Sores dodobra opustošil in požgal Havano, s tem pa je sprožil gradnjo mogočnega sistema utrdb. L. 1607 Havana postane prestolnica otoka (do takrat je bila prestolnica Santigo de Cuba) predvsem zaradi dobro zaščitenega zaliva in stalnega pretoka ljudi in dragocenega tovora. L. 1668 Anglež Henry Morgan pod taktirko angleške vlade po reki zapluje do mesta Puerto Principe (današnji Camaguey), ga opustoši in oropa. Za uspešno opravljeno nalogo ga angleška vlada nagradi, saj kasneje postane guverner Jamajke. L. 1717 Španska krona dobi monopol nad prodajo tobaka, prav tako pa vzpodbujajo poljedeljstvo in vzgojo sladkornega trsa, saj sta bila sladkor (belo zlato) in tobak v tistih časih v Evropi eni najbolj cenjenih dobrin. BRITANSKA ZASEDBA, SLADKORNI »BOOM« IN SUŽENJSTVO L. 1762 - 1763 Anglija napade Havano in jo po 50. dneh obstreljevanja tudi zavzame. Angleži vladajo slabo leto, ko po Pariškem sporazumu Španci dobijo nazaj Havano in Kubo v zameno za Florido, ki od takrat pripada Angležem. Španci izgubijo monopol nad trgovino med Havano in Evropo – to pa pripelje do močnega razvoja trgovine. L. 1790 »Boom« trgovine s sladkorjem. Kuba postane št. 1 v svetovni proizvodnji sladkorja po l. 1795, ko se po vstaji sužnjev na sosednjem Haitiju na Kubo zatečejo francoski veleposestniki in s seboj prinesejo bogato znanje o gojenju sladkornega trsa in pridobivanju sladkorja (1795 - 14 ton, 1805 - 34 ton). L. 1837 Zgrajena prva železniška proga v Latinski Ameriki in 5. na svetu. Potekala je med sladkornim poljem Gunes in Havano. L. 1840 Na Kubi naštejejo 470.000 sužnjev, kar je bilo v tistih časih več kot polovico prebivalstva. Pripeljani so bili legalno, čeprav je bilo mnogo tudi ilegalne trgovine, predvsem iz podsaharske Afrike (Senegal, Mali, Kongo, Angola...). Bili so zastonj delovna sila in so živeli v težkih življenjskih pogojih.

14

L. 1857 Konec sladkornega »boom-a«. Cena sladkorja na evropskem trgu močno pade. Nastopi gospodarska kriza, ki se spremeni v upor proti španski nadvladi, ki je po letu 1825 izgubila vse svoje kolonije v latinski Ameriki, razen Kube in Porto Rica. BOJ PROTI KOLONIALIZMU - DVE VOJNI ZA NEODVISNOST L. 1868 10. oktobra Carlos Manuel de Cespedes osvobodi sužnje na svoji posesti Le Damajagua in svoje kubanske sonarodnjake pozove, da se uprejo španski vladavini. Cespedes postane postane prvi predsednik republike. Ob tej priložnosti prvič zapojejo kubansko himno. Boj se je razširil v druge province in pride do » desetletne vojne za neodvisnost«, med katero nastane tudi prva kubanska ustava. Vojna se je končala l. 1878 s sporazumom iz Zanjona po katerem so se uporniki predali. Nekateri revolucionarji pa so ta sporazum zavrnili. L. 1879-1880 Izbruhne »mala vojna« – »guerra chica«, kratek oborožen spopad, ki je privedel do... L. 1886 ...uradne odprave suženjstva (trgovina s sužnji je bila prepovedana že od leta 1880). V tem obdobju so se razvili trgovski odnosi z ZDA. Vendar kaj kmalu sledi... L. 1895 ...druga vojna za neodvisnost, ki jo do prve bitke vodi Jose Marti, v njej pa umre. Boj se nadaljuje pod generalom Maximom Gomezom. Kubanci dobivajo vojno proti Špancem, potem pa svoj lonček hitro pristavi druga kolonialna sila... JOSE MARTI - APOSTOL KUBANSKE NEODVISNOSTI (1853 - 1895): Ko je Jose Marti leta 1895 umrl v boju pri Boci de dos Rios, je bil star komaj 42 let. Kljub temu je imel izkušnje večletnega življenja v izgnanstvu in bojev za revolucijo. Poleg tega je napisal številne pesmi, članke in eseje, ki bi mu jih lahko zavidali številni avtorji. Marti je bil rojen v Havani leta 1853 in je bil otrok španskih staršev. Ko je obiskoval srednjo šolo, se je udeležil zarote proti španski vladavini. Ta dejavnost je povzročila, da je bil leta 1868 pregnan, leta 1878 pa izgnan iz države. Nato je živel v Španiji, Mehiki, Gvatemali, Venezueli in ZDA. Kot esejist in novinar je bil Marti znan po svojem možatem slogu. Bil je tudi modernistični pesnik, uporen aktivist, velik politik in občutljiv razlagalec vzgibov človekove duše.

15

IZPOD ENEGA GOSPODARJA POD DRUGEGA L. 1898 15. februarja v Havanskem pristanišču v čudnih okoliščinah eksplodira ameriška vojaška ladja Maine. Na krovu umre vsa posadka in ZDA naprtijo odgovornost Španiji in z močno podporo javnega mnenja posežejo v vojno, ki se je 3. julija končala z porazom španskega ladjevja. S tem je končana vladavina Španije, a Kuba pade pod drugega »gospodarja« - ZDA. L. 1901 - 1902 Ustavna skupščina potrdi prvo kubansko ustavo. Tomas Estrada Palma je izvoljen za predsednika. L. 1902 - 1953 V prvih 25. letih je kubansko republiko vodilo več predsednikov, ki pa so za državo naredili relativno malo. Neodvisnost ljudskim množicam ni bistveno koristila. Vse pogostejši so bili protesti in demonstracije, ki so se končale s prelivanjem krvi. Leta 1925 je bila ustanovljena prva kubanska komunistična partija, ki jo je vodil Julio Antonio Mela. Obdobje sta zaznamovali dve imeni: režim Gerarda Machada , ki je spremenil ustavo tako, da bi lahko vladal še nasljednji mandat. Njegovo vladanje je bilo zaznamovano z nasiljem, tiranijo, ljudstvo pa je s stalnimi stavkami izražalo nestrinjanje. Drugi je bil diktator Fulgencio Batista, častnik kubanske armade, ki je dvakrat z državnim udarom prevzel oblast (1934, 1952) in vladal preko marionetnih predsednikov, v letih 1940 - 1944 pa je tudi sam sedel na predsedniški stolček. Obdobje pa je znano še po dekadentnih zabavah bogatih Američanov, mafijskih poslih, prostituciji, pijančevanju in kockanju, ki se je dogajalo v Havani. LETA REVOLUCIJE L. 1953 Mlad pravnik po imenu Fidel Castro s somišljeniki zaradi nestrinjanja z razmerami napade vojašnico Moncada v Santigo de Cubi. To je bila iskra, ki je vžgala kasnejši požar - revolucijo. L. 1956 - 1959 Fidel, Che in revolucionarna vojska se iz Mehike na gliserju po imenu Granma vrnejo na Kubo z namenom prevzetja oblasti. Izkrcanje je bilo dokaj neuspešno, zato se zatečejo v gorovje Sierra Maestra, kjer tri leta poteka gverilska vojna. Kaj kmalu ... L. 1959 ...diktator Fulgencio Batista zbeži in Fidel Castro ter njegovi »barbudosi« prevzamejo oblast. Sledi leto reform: postopna

16

nacionalizacija tuje (predvsem ameriške) lastnine – razlastitev tujih industrijalcev in nacionalizacija zemlje. Zato sledi... L. 1961 ...invazija Prašičji zaliv, kjer CIA z svojimi izurjenimi kubanskimi izseljenci izvede napad na oblast Fidela Castra. Akcija je bila neuspešna, saj Fidelu po 72 urah bojev uspe odbiti napad. Zaradi zmage malega Davida nad Goljatom ZDA uvedejo embargo proti Kubi. Kuba išče zunanjega zaveznika in ga najde v tedanji ZSSR. Vse to privede do... L. 1962 ...kubanske raketne krize, ki je bila najhujša kriza v času hladne vojne in največja nevarnost za nov svetovni spopad. ZSSR umaknejo rakete z jedrskimi konicami s Kube. Svet si je oddahnil pred nevarnostjo spopada med obema velesilama in od takrat naprej je vzpostavljen t. i. »rdeči telefon«. L. 1965 Edina zakonita politična stranka postane Kubanska komunistična partija. L. 1967 Kubo pretrese novica, da je v gozdovih Bolivije umrl eden največjih junakov kubanske revolucije Che Guevara. ERNESTO GUEVARA - CHE (1928 - 1967): ko je bil Ernesto Guevara de la Serna po naročilu CIA-e umorjen v Boliviji, je bil star komaj 39 let. Poleti 1997, ko je Kuba obhajala 30 letnico smrti »gueerrillera heroica«, so truplo Cheja Guevare vrnili na otok. Bil je zgolj eden od dvojice tujcev v kubanski zgodovini (drugi je bil dominikanski general Maximo Gomez), ki so ju razglasili za kubanska državljana »po rojstvu«. Spuščanje njegove krste ob glasbi Suite de las Americas je opomnilo vse, zlasti mlade Kubance, da je Che umrl. To pa pomeni, da je resnično obstajal in ni bil zgolj legenda 20. stoletja. Bil je resnična osebnost za milijone ljudi, ki so se strinjali z njegovimi idejami. Čeprav je Cheja mučila astma, je imel železno voljo, rad je imel tako knjige, kakor šport, bil je zelo požrtvovalen, cenil je lepoto in je težil k popolnosti, premogel pa je tudi smisel za humor. Bil je mož dejanj, vendar je našel tudi čas za razmišljanje o stvarnosti in pisanje. L. 1970 Drugi val nacionalizacije. Z namenom brzdanja črnega trga se prepove malo zasebno podjetništvo in obrt. Po propadu velike »zafre« (žetve sladkornega trsa) je kubanska ekonomija padla na kolena.

17

L. 1975 Prvi kongres kubanske komunistične partije. V času Carterjeve vladavine se odnosi z ZDA izboljšajo z vzpostavitvijo prvih diplomatskih odnosov ter pojavom prvih prijateljskih gest. L. 1980 Kamion Kubancev prebije dvojno varnostno ograjo in se pre bije v Perujsko ambasado. Kubanska vlada odgovori z objavo, da lahko vsakdo zapustiti državo brez sankcij. V Perujski ambasadi se takoj znajde 10.000 kubanskih azilantov. Istočasno je Castro odprl pristanišče Mariel, iz katerega so na Florido prepeljali 120.000 kubanskih azilantov. »MARI ELITOSI« so bili najprej dobrodošli v ZDA, kasneje pa se je izkazalo, da je šlo po večini za revno prebivalstvo in ekonomsko migracijo. »POSEBNO OBDOBJE« IN KUBA V 21. STOLETJU L. 1990 S padcem nekdanje ZSSR in združenja Camecon je Kuba izgubi la 90 % trgovanja z zunanjim svetom, kar je otoško ekonomijo pripeljalo na rob prepada. L. 1993 - 1994 je gospodarska kriza prišla do vrhunca - tisoče Kubancev je na doma narejenih splavih ilegalno zapustilo državo, največ v smeri proti Floridi. Mnogi med njimi nikoli niso videli obale ZDA... L. 1994 - 1997 Dovoljene zasebne trgovine z živili ter manjša podjetja, zasebne restavracije, rokodelske trgovine, taksiji in ulični prodajalci. Po javijo se zasebne nastanitve za turiste (casa particulares). Sprejete so re forme, ki naj bi pritegnile tuje vlagatelje. L. 1998 Kubo obišče papež Janez Pavel II. To je bil največji politični in kulturni dogodek za katoliško cerkev, Kubo in celotno Latinsko Ameri ko. Pri obisku je objavil, da se Vatikan strinja z odpravo embarga ZDA. Papež je kritiziral nehumane razmere, Castro pa je v znak dobre volje iz pustil 300 političnih zapornikov. L. 2000 V prehodu v novo tisočletje je Kubi ne glede na težke gospodar ske, družbene, in politične razmere uspelo obdržati svoje dostojanstvo. Državne službe, šole in bolnice so še vedno delovale in je prebivalstvo še vedno kljub minimalnim pogojem živelo srečno življenje. Otok ni iz gubil svoje suverenosti in je še vedno gospodar lastne prihodnosti. L. 2002 Razvoj odličnih odnosov z Venezuelo za Kubo pomeni preskr bljenost z nafto in njenimi derivati, pa tudi drugimi dobrinami, ki jih Kuba uvaža iz Venezuele v zameno za 30.000 zdravstvenih delavcev, ki

18

jih Castro napoti na pomoč v Venezuelo. Venezuelski predsednik Hugo Chavez v Fidelu Castru vidi svoj ideal. L. 2005 Gospodarski položaj se izboljša, zato oblast razglasi konec »PO SEBNEGA OBDOBJA«, ki je trajalo vse od razpada ZSSR. L. 2006 Velik trenutek Kubanske zgodovine - Fidel Castro po skoraj 40-letni vladavini vladarsko palico preda svojemu bratu Raulu, ki je bil do tedaj le senca velikega brata. L. 2008 Raul Castro uradno priseže kot novi predsednik socialistične re publike Kube in začne se novo obdobje...

19

HAVANA Havana je živahno, barvito, glavno mesto države, polno vrveža in zabave, polna je arhitekturnih draguljev iz kolonialnega obdobja ter številnih drugih znamenitosti. Večina znamenitosti je zgoščenih v treh četrtih: Habani Vieji (stari Havani), centru Habana in Vedadu. Legenda: Ko so Španci pluli okrog otoka Kube, so naleteli na najlep šo Indijanko, kar si jih je bilo mogoče zamisliti, ki je sedela na skali. Njeni dolgi, smolnato črni lasje so se zdeli kakor plašč, ki je pokrival lepo oblikovano, od sonca zagorelo telo, ki je sijalo kakor zloščena kovina, saj se je malo prej kopala v casambi (kotanji na obali) in se je vsedla, da bi se posušila. »Kdo si, lepa Indijanka?« so jo vprašali. »Habana,« je dostojanstveno odgovorila. »Kako se imenuje ta kraj?« »Habana,« je spet odgovorila. »Kdo je tvoj oče?« »Habanex,« je Indi janka pogumno odgovorila. Potem pa se bo ta kraj od danes naprej imenoval Habana. Indijanka je naredila kretnjo, kakor da bi opisala krog, in ponovila: »Habana, Habana.« In ko se je dotaknila svojih prsi, kakor bi pokazala na črko I, je ponovila »Habana«. KATEDRALA sv. KRIŠTOFA: Graditi so jo začeli leta 1748 pod vodstvom jezuitskih duhovnikov. Ko pa so jezuite po sporu z špansko krono izgnali s Kube, so cerkev leta 1777 dogradili frančiškani. Nekoliko kasneje so jo preimenovali v katedralo, saj velja splošno prepričanje, da so v njej ostan ki samega Krištofa Kolumba. Arhitektura je v skladu z drugimi jezuitskimi cerkvami. Tloris je v obliki latinskega križa, glavna ladja je višja od stran skih, ob straneh in na koncu pa najdemo kapelice. Pročelje v kubanskem baročnem stilu je veličastno. Ima dva velika, nesimetrična zvonika. PALAČA KAPITANOV GENERALOV: čudovit primer kubanskega ba roka. Zgrajena v letih 1776 – 1791 je palača prvotno vsebovala kapitelj in guvernerjevo rezidenco, pa tudi zapor. Kasneje je postala rezidenca Kubanske republike, danes pa je v palači Mestni muzej. Prvotni načrt ve ličastne rezidence in političnega središča se ni spreminjal. Kompleks kot celota ponuja pregled nad zgodovino Havane. KAPITOL: simbol mesta, kopija washingtonskega Kapitola, v katerem sta združena eleganca neoklasicizma in elementi sloga art deco. Leta 1929 ga je odprl diktator Machado. Stoji na področju, kjer je bil nekoč

20

botanični vrt, pozneje pa prva železniška postaja. Do leta 1959 je bil v njej sedež vlade, danes pa se nahaja Ministrstvo za znanost, tehnologijo in okolje. Notranjost krasi z zlatimi lističi prekrit kip Republike, ki tehta 49 ton in je s 17 m višine tretji najvišji pokrit kip na svetu. MUZEJ REVOLUCIJE: zamisel o namestitvi Muzeja revolucije v nekda njo predsedniško palačo diktatorja Batiste, je simbolična. V zgradbi je v obdobju 1920 – 65 bivalo 25 predsednikov države. Zgrajena je v eklek tičnem slogu, za drobne dragocenosti pa je poskrbelo podjetje Tiffany iz New Yorka. V muzeju so shranjeni dokumenti, fotografije in spominski predmeti, ki predstavljajo kubanski boj za neodvisnost, kolonialno ob dobje, posebno pa se posveča revoluciji, saj je zunaj možno videti skrb no varovano jahto Granma, s katero so revolucionarji pripluli na otok. MUZEJ RUMA: Najbolj znana znamka kubanskega ruma je Havana Club. Njena destilarna je dostopna javnosti. Omogoča nam ogled proizvodnega postopka alkoholne pijače, ki jo kubanski pisatelj in novinar Fernando Cam poamor, Hemigwayev prijatelj, opisal kot »veseli otrok sladkornega trsa«. KUBANSKI RUM: Zgodovina ruma sega v 16. stol., ko so iz sladkorne ga trsa prvič uspeli pridobiti neprečiščen destilat. Ko je na otok prispel Facundo Bacardi, je uvedel novo tehniko destilacije in kubanski rum (ron) je postal mednarodna uspešnica. Rum je del vsakdanjega življe nja na Kubi, saj ga pijejo na vseh zabavah in slavjih, je pa tudi glavna sestavina koktajlev in žrtveni dar, ki ga v kultu »santeria« pogosto da rujejo bogovom. Izdelava ruma se začne z glavnim stranskim proizvo dom pri pridobivanju sladkorja - melaso, ki jo razredčijo z vodo in ji dodajo kvas, potem pa fermentirajo. Tako dobljeni »mošt« destilirajo in filtrirajo in dobijo »eau-de-vie«. Po 18-ih mesecih zorenja dodajo vodo in čisti alkohol ter tako dobijo mladi, čisti rum, silver dry. TRG REVOLUCIJE: že od leta 1959 politično, administrativno in kultur no središče Kube. Trg so uredili leta 1952 v času Batistovega vladanja in večina tukajšnjih zgradb je iz prve polovice 20. stol. Trg ima velik zgodo vinski in simbolični pomen. Tu so potekala prva množična zborovanja in praznovanja, tu so slavili zmago revolucije, tu se je začela kampanja proti nepismenosti… Ob paradah trg napolni množica ljudi (tudi več kot milijon). Znani so Castrovi govori z odra poleg spomenika Jose Martiju, ki stoji ob obelisku.

21

FINCA LA VIGIA Pri kraju San Francisco de Paula na obrobju Havane stoji hiša ameri škega pisatelja Ernesta Hemingwaya. V njej je s kratkimi prekinitvami preživel skoraj 20 let. Hemingway jo je kupil leta 1940. Takoj po preje mu novice o pisateljevem samomoru v ZDA leta 1962 so njegovo hišo preuredili v muzej. ERNEST HEMINGWAY NA KUBI: Veliki ameriški pisatelj se je zalju bil v Kubo že med svojim prvim obiskom leta 1932, ko je sem prišel na lov na mečarice. Na otok se je preselil šele leta 1939. Sprva se je nastanil v hotelu Ambos Mundos v središču stare Havane. Odločil se je ostati na Kubi in si našel mirno vilo Finca La Vigia zunaj mesta, ki je bila idealna za pisanje. V njej je sprva živel z novinarko Martho Gelhorn in se z njo tudi poročil. Njegova vez s Kubo je trajala 20 let – to so bili časi diktatorja Batiste in začetek kubanske revolucije. Leta 1960 se je vrnil v ZDA in leto pozneje storil samomor. COIMAR Vasica, ki se nahaja 10 km iz Havane. Znana je tako po Hemingwayu, kot tudi po množičnih prebegih Kubancev na splavih proti boljšemu življenju. V 50-ih letih je tu nastajala Hemingwayeva knjiga Starec in morje, v Co imarju pa je imel Ernesto zasidrano tudi svojo barko Pilar, s katero se je odpravljal na ribolov. Vasica Coimar nikoli ni bila uprizorjena v filmu (film je bil sneman v Capo Blanco v Peruju). Morska promenada se začne s špansko utrdbo, ki je danes v rokah ku banske vojske. Ernestovo prisotnost so ovekovečili z medeninastim ki pom, narejenim iz propelerjev starih bark, ki so jih darovali lokalni ribiči.

22

ZAHODNA KUBA Za zahodni del celinske Kube so značilni pasovi obdelanih polj ter izredno lepa pokrajina. Najprivlačnejša je dolina Vinjales, kjer se nenavadni izdanki apnenca, imenovani mogotes, dvigajo nad nasadi tobaka. Ob obali razpršeni otoki z osupljivimi belimi plažami so mirno pribežališče za pobeg iz havanskega vrveža. SOROA Kraj se nahaja 95 km iz Havane, pod hribom Candelaria v hribovju Sier ra del Rosario. Soroi pravijo »MAVRICA KUBE« saj tu pade največ dežja (1300 mm/leto), zato uspevajo tropska drevesa in orhideje. Območje je dobilo ime po Francozu Jean Pierru Soroi, ki je imel v teh hribih plan tažo kave. Eden njegovih naslednikov, Ignacio Soroa, je za lasten užitek ustvaril park, ki je šele po revoluciji začel privabljati turiste. V tej dolini je tudi posestvo Finca Angerona, ki je bilo v 19. stol. prizo rišče legendarne ljubezenske zgodbe med Corneliusom Saussejem s francosko-nemškimi koreninami, in Haitijko Ursulo Lambert. Več o tem na kraju samem… Pikantne podrobnosti so za doplačilo! ORQUIDEARIA SOROA - vrt orhidej: španski odvetnik Tomasa Filipa Camacha v spomin na pri 20-ih umrlo hčer začne med leti 1943 – 1953 urejati botanični vrt v njen spomin. Razteza se na 35.000 m 2 , v njem pa danes najdemo eno največjih zbirk orhidej. Med več kot 700 vrstami jih je kar 250 vrst endemičnih. Orhideje cvetijo med decembrom in marcem. V park je rad zahajal tudi Ernest Hemingway. DOLINA VINJALES Legenda pravi: kot cerkvene orgle so se španskim mornarjem zdele konture, ko so se pred stoletji prebliževali obali in so v megli uzrli veličastne »mogote«. Od tod izvira ime za gorsko verigo Sierra de los Organos. Vinjales je edinstven. Mogoti, značilne ogromne kraške tvorbe, podobne sladkornim stožcem, so kakor kamniti stražarji, ki bedijo nad koruznimi in tobačnimi polji, rdečo prstjo z veličastnimi kraljevskimi palmami in kmečkimi hišami s strehami iz palmovih listov. Tudi podoba mesteca Vinjales je edinstvena. Ljudje na gugalnih stolih na verandi pred svojimi

23

barvnimi kolonialnimi hiškami nas jemljejo kot del njihove družine in nam dajejo občutek kubanske domačnosti in brezčasnosti. MURAL DE LA PREHISTORIA - prazgodovinski mural: Slika, ki prekriva bočno stran mogote Dos Hermanos. Je 120 m dolga slika, za katero je l. 1961 dobil inspiracijo Leovigildo Gonzalez Morillo, privrženec mehiškega slikarja Diega Rivere. Velik polž, dinozaver, morska pošast in ljudje na pečini naj bi simbolizirali teorijo evolucije. LA CUEVA DEL INDIO - indijanska jama: odkrita je bila l. 1920 in ima 4 km podzemlja. Nahaja se 5 km severno od Vinalesa in je dobila ime po ostankih prvotnih prebivalcev ljudstva Guanatanabeyi, ki so tu imeli svoje domovanje. KUBANSKI TOBAK : Tu je nekaj nenavadno neskladnega ob preobrazbi tobačnega lista iz idiličnih in skrbno, ljubeče obdelovanih polj kubanskih VUELTA ABAJO v gost dim, nikotin, pobarvano gmotico pepela in na koncu – do junaka s cigaro v ustih... Seveda pa zgodnji španski osvajalci niso mnogo vedeli o raku na pljučih! Na prvem obisku Kube l. 1492 je Krištof Kolumb naletel na indijanskega zdravilca (šamana), ki je veselo kadil pipo, ki so jo imenovali TOBAGO. Vdihoval je dim, ki je prihajal iz suhih listov rastline COHIBA (tobak). Kajenje pipe je spadalo k ritualu pripovedovanja prihodnosti, Španci pa so bili tako navdušeni nad tem početjem, da so začeli zvijati tobačne liste v rolico, imenovano cigara. Tobak (nicotiana tabacum) so na Kubi začeli pridelovati z gospodarskim namenom med l. 1580 in 1700 in v tem času je tobak postal največji izvozni artikel! Zel tobaka potrebuje posebno nego, saj je potrebno med rastjo polje obiskati saj 150 krat. Vegas (polja) je najprej treba preorati z volovsko vprego, kajti le tako ostane zemlja rahla in lahko diha. Okoli 45 dni po sejanju tobačnih semen zrastejo sadike v višino 15 - 20 cm, ki je primerna za presaditev. Saditev poteka med oktobrom in decembrom. V dveh mesecih rastline zrastejo do višine 1,5 m in z listi, ki so dolgi tja do 30 cm in široki do 25 cm. Ko rastlina doseže določeno višino, se osrednji popek odstrani, da ostali listi bolje poženejo! Najboljši tobak (CAROJO) se uporablja kot ovoj za cigare in raste pod mrežo iz blaga, da se listi zaščitijo pred sončnimi žarki. Tobak CRIOLO se uporablja za notranjost cigare in raste pod močnim soncem! Zrela rastlina ima 6 - 9 parov listov. Vsak par listov je treba posamično sortirati. Liste se trga ročno v tedenskih intervalih, saj mora vsak list popolnoma dozoreti. Liste trgajo med januarjem in marcem.

24

OSREDNJA KUBA – ZAHOD Province zahodnega osrednjega dela so z obdelanimi polji in milo pokrajino, celo tam, kjer se z ravnice dviga Sierra del Escambray, podeželsko srce Kube. Z izjemo priljubljenega letovišča Varadera najbolj pritegnejo živahni mesti Santa Clara in Cienfuegos ter naravna lepota polotoka Zapata in pogorje Escambray. SANTA CLARA Mesto Santa Clara je 15. julija 1689 osnovala skupina prebivalcev sosednjega mesteca Remediosa, ki se je v begu pred gusarskimi napadi preselila z obale. Stoletja je bilo prestolnica province Las Villas, ki je zajemala današnje province Cienfuegos, Sancti Spiritus in Villa Clara. Mesto je zaslovelo po pomembnem zgodovinskem dogodku, kajti leta 1958 se je tu bila posljednja bitka gverilske vojske na čelu s Che Guevaro, ki je pomenila konec Batistove diktature. Santa Clara zdaj slovi kot »mesto junaške gverile«. MAVZOLEJ COMANDANTA ERNESTA CHE GUEVARE: spomenik na Plazi de la revolucion so postavili ob 30. obletnici bitke za Santa Claro leta 1988. Skupek zajema muzej (tok za pištolo, uniforma, ura, pipa, pištola, fotografije...) v spomin na Che-ja, nad katerim se dviga osupljiv bronast kip z roko v mavcu, saj si jo je zlomil v bitki, in grobnica, kjer Che z ostalimi 38-imi tovariši, ki so umrli v Boliviji, počivajo v večnem miru. Grobnica ima obliko jame in spominja na bolivijsko džunglo. Na sredi gori večni ogenj. BOCA DE GUAMA Majhna vasica, ki je predvsem znana po farmi krokodilov, Laguni de Tesoro (jezero Zakladov) in počitniškem naselju Guama. Celotno področje spada pod Peninsulo de Zapata, sinonim za neokrnjeno močvirnato naravo in bujno tropsko rastje. KROKODILJA FARMA: Največja krokodilja farma, ki so jo leta 1962 osnovali za ohranitev kubanskega in ameriškega krokodila, ki jima je pretilo izumrtje. Kubanski krokodil je najmanjša krokodilja vrsta. Zraste do 3,2 m, živi tudi do 80 let in je prepoznaven po črnih in rumenih pikicah na koži. GUAMA: Je dobila ime po Guamu, bojevniku indijanskega plemena

25

Taino, ki se je upiral španskim konkvistadorjem do smrti l. 1553. Občudujemo nekdanje življenje plemena, kako so živeli, lovili, se igrali... Kipi so naravne velikosti in delo kubanske kiparke Rite Longo. CIENFUEGOS Glavno mesto istoimenske province je obalno mesto z dobro ohranjenim zgodovinskim jedrom in enim najočarljivejših zalivov v Karibskem morju, zato so ga v kolonialnih časih imenovali »biser juga«. Ko je Kolumb l. 1494 odkril zaliv, so tu živeli Indijanci plemena Jugua. Za obrambo pred gusarji so Španci postavili trdnjavo, ki stoji še danes. Zametki prvega mesta segajo v leto 1819. Mesto je zgrajeno po geometričnem načrtu, ki je bil značilen za neoklasicizem. Ime je mesto dobilo po tedanjem kubanskem guvernerju Joseju Cienfuegosu. PARK MARTI: »kilometer nič«, osrednja točka Cienfuegosa, je sredi parka Marti, nekdanjega Trga orožja, prizorišča parad. Prostran trg, pravokotnik 200 x 100 m, so razglasili za narodni spomenik zaradi zgradb in zgodovinskega pomena. Tu so, v senci hibiskovega drevesa, svečano proslavili ustanovitev mesta. Levi na marmornem podstavku stojijo ob boku spomenika, posvečenemu Joseju Martiju. V ulici Calle Bouyon pa stoji edini kubanski slavolok zmage, ki ga je naročil ceh tukajšnih delavcev v počastitev neodvisne Kubanske Republike. PALAČA VALLE: Prvo zgradbo v tem delu mesta so si zamislili domači in tuji arhitekti za Asiscla del Valle Blanca, trgovca z sladkorjem in enega najpremožnejših mož na Kubi. Palačo so postavili med letoma 1913 in 1917. Pročelje se ponaša s tremi stolpi različnih oblik, ki simbolizirajo moč, vero in ljubezen. Dvonadstropna zgradba je bogato okrašena z gotskimi, beneškimi in neomavrskimi motivi ter v veliki meri zgrajena v arbsko-španskem slogu granadskih in seviljskih alkazarjev. BOTANIČNI VRT SOLEDAD: Leta 1912 je Edwin Atkins, lastnik sladkorne tovarne Soledad, 15 km od Cienfuegosa spremenil 4 ha svojega posestva v središče za raziskovanje sladkornega trsja in v njem nasadil številne tropske rastline. Botanični vrt je od l. 1961 v rokah kubanske oblasti. Danes je z 90 ha in več kakor 1500 različnimi vrstami rastlin eden največjih botaničnih vrtov v Latinski Ameriki. Poleg endemičnih vrst tu rastejo tudi ogromni bambusi.

26

OSREDNJA KUBA – VZHOD Pokrajina v osrčju otoka ima dva obraza. Prvi je kolonialen s španskim pridihom, ki ga opazite v arhitekturi in krajevnih običajih, ter je najočitnejši v baročnem mestu Trinidad in osupljivem labirintskem mestu Camaguey. Drugi obraz je neokrnjena narava, obala, posejana z otočki, cayi, ki zadnja leta pritegne vse več obiskovalcev iz tujine. TRINIDAD Diego Velazquez je leta 1514 osnoval mesto, ki ga je Unesco leta 1988 razglasil za območje svetovne dediščine. Prvotno tlakovane ulice in hiše pastelnih barv vzbujajo občutek, da se mesto od obdobja kolonializma ni kaj prida spremenilo. Od 17. do 19. stol. je bilo pomembno središče za trgovanje z sladkorjem in sužnji, zgradbe okoli Plaze Mayor pa pričajo o bogastvu posestnikov tistega časa. Dolgo obdobje osamitve je mesto obvarovalo pred novimi gradnjami, zato je prvotna zasnova mesta skoraj nespremenjena. Mesto v današnjem času imenujejo tudi mesto muzejev. GLAVNI TRG: Gre za enega najlepših, romantičnih trgov na Kubi. Na sredini nas opominja kip muze ljubezni, vsepovsod oblikovane klopi za uživanje romantičnega, zasanjanega Trinidada. Senco pa nam delajo kubanske kraljevske palme. Na trgu nas obdajajo... MUZEJ KOLONIALNE ARHITEKTURE: Muzej v obnovljeni hiši de los Sanchez Iznaga predstavlja glavne značilnosti trinidadske arhitekture. HIŠA DE ALDEMAN ORTIZ: primerek arhitekture 19. stol., v njej pa je tudi umetnostna galerija z deli tukajšnjih umetnikov in izdelki umetne obrti. MUZEJ ARHEOLOGIJE IN NARAVOSLOVJA GUAMUHAYA: zgradba iz 18. stol. v kateri je nekoč bival naravoslovec Alexander von Humboldt. Razstava prepariranih živali, arheoloških ostankov iz časa pred Kolumbom... CERKEV IN SAMOSTAN FRANČIŠKA ASIŠKEGA: danes je v samostanu »muzej de la Lucha contra Bandisos«. S cerkvenega zvonika (simbolom mesta) je čudovit pogled na okolico. Zvonik je iz l. 1853. MUZEJ ROMANTIKE: Palača Brunet, kjer danes domuje muzej pohištva in predmetov premožnih družin (tla iz kararskega marmorja, kasetirani strop, sevreške vaze, češki kristal...). MESTNI ZGODOVINSKI MUZEJ ali PALAČA KANTERO: hiša spremenjena v dvorec. Pripadal družini Borell v času 1827 - 1830. Kasneje

27

je hišo kupil nemški plantažnik Kanter ali Cantero, ki je bil lastnik sladkorne plantaže. Cantero naj bi zastrupil starega prodajaci s sužnji in se poročil z njegovo ženo, ki jo je prav tako čakala prezgodnja smrt. Notranjost palače je opremljena v neoklasičnem slogu, prelepi kosi pohištva in razstava, kako so trgovali z sužnji ... Vreden ogleda, saj se nam prikaže prelep razgled na mesto z 11 m visokega stolpa. LA CANCHANCHARA: hiša, kjer je Hernan Cortez zbiral svojo vojsko za naskok nad Mehiko in Azteke. Danes bar z živo glasbo in predvsem poznan po koktejlu z istim imenom. SANTERIA: »NAČIN, ALI POT SVETIH« Na kubansko kulturo izrazito vpliva afriška kultura, ki so jo na otok prinesli sužnji in je imela velik vpliv na religijo, glasbo in na splošno na vso kubansko družbo. Eden tihih vpogledov na afro-kubansko kulturo je Santeria (včasih napačno kot kult »voodoo«). Santeria ima svoje korenine v kulturi YORUBA (prihaja iz današnje Nigerije). Prinesli so jo afriški sužnji ter svoje verovanje na Kubi spojili s katoliško vero tedanjih osvajalcev in lastnikov. Privrženci santerije verujejo v panteon božanstev, podobno kot so to počeli stari Grki. Zlitje s katoliško vero pa je ustvarilo novo zgodbo – da so njihovi bogovi podobni katoliškim svetnikom. S tem so se izognili eventualnemu preganjanju s strani belih gospodarjev. Več o tem seveda na kraju samem... DOLINA SLADKORNIH MLINOV Kot Trinidad je tudi dolina zaščitena kot svetovna dediščina s strani Unesca. V času, ko je bila Kuba največja proizvajalka sladkorja, je bilo v dolini 43 tovarn za predelavo sladkornega trsa. Do velikega preobrata je prišlo sredi 19. stol., ko so cene sladkorja močno padle in tako je celotno dolino zajela gospodarska kriza. L. 1886 je prišlo do odprave suženjstva. Sledili sta vojni za neodvisnost, v kateri je bilo veliko tovarn požganih in uničenih, tako se je proizvodnja sladkorja preselila v sosednji Matanzas. Danes se nekaj družin ukvarja z pridelovanjem sladkornega trsa. Drugače dolina samuje v brezčasju lepote valovith kraljevskih palm in trsju ter prelepih gora. STOLP MANACA IZNAGA se s svojimi 44 m ponosno dviga iz prostranih polj s sladkornim trsom. Naredili so ga l. 1750 za opazovanje sužnjev na polju. Danes lepa razgledna točka z osvežujočim vetrčkom na vrhu. Pijača GUARAPO - sveže stisnjen sok iz sladkornega trsa.

28

Made with FlippingBook HTML5