Oskarjeva Korzika in Sardinija

gozdovi so še posebej gosti okoli mestec Porto Vecchio in Calvi. HRIBI: Na prvih vzpetinah med obalo in notranjostjo vse do 1.000 m. n. v. uspeva makija, oljke pa rastejo do višine 600 m. Niže proti morju obrnjena pobočja na območju Cap Corsa in Nebbia ter vzhodne in južne obalne ravnine porašča vinska trta. V številnih nasadih citrusov rastejo pomaranče, limone, mandarine, limete in klementine. Tam uspevajo tudi evkalipti, ki so jih leta 1868 nasadili, da so izsušili močvirnato obalo in pregnali malarijo. GOZDOVI: Osrednji del otoka je prekrit z gozdom, razen na dnu dolin in predelov, ki so jih uničili požari. Na višini 500 – 800 m rastejo kostanjeva drevesa, ki so jih zasadili Genovežani. Njihovi plodovi so bili osnovna prehrana gorjanov. Više, na višini 700 – 1.500 m, pa so gozdovi iglavcev, med njimi čudoviti Valdu-Niellu, Aitone in Vizzavona, v katerih prevladuje korziški bor. GORE: Visoke in osamljene korziške gore, ki jih poseljuje le nekaj pastirjev, so od jeseni do pozne pomladi pokrite s snegom. Na 1.500 m višine se gozdovi umaknejo jelši, brinu in češminu. Tik pod skalnatimi vrhovi najdemo gorske pašnike. Najvišji korziški vrhovi so Monte Cinto (2.706 m), Monte Rotondo (2.622 m), Monte Padro (2.393 m) in Monte d’Oro (2.389 m). RASTJE: Je bogato, tu raste skoraj 3.000 vrst, od teh je 80 endemičnih. Prava posebnost je čudovita „preproga“ iz makije. Najdemo tudi brin, sivko, kostanj, oljke, mirto, alojo, v vlažni podrasti pod iglavci in bukvami uspevajo gobe. Pobirati jih začnejo pozno poleti. ŽIVALSTVO: Tako kot divji prašič in redko videni muflon, ki je simbol otoka, se je, zaradi posebnega projekta, pred nedavnim vrnil na otok tudi korziški jelen. Na skalnih obalah živijo morske ptice, kot so galebi, ribji orli in kormorani. V makiji lahko najdemo grško želvo, bližnjo sorodnico vrste, ki je na evropski celini že izumrla. Na Korziki ni gadov, vendar tu živita endemični vrsti plazilcev: Podarcis tiliguerta in Lacerta bedruage, najdemo tudi nenevarnega navadnega goža. Morje je bogato z ribami, med njimi so kirnje in orade, mehkužci in raki. PODNEBJE: Enako kot površina otoka je raznoliko tudi njegovo podnebje. V gorskem svetu lahko naletimo na snežno odejo še v juniju, ob morju vlada zmerno sredozemsko podnebje. Poletja so tu zelo topla in suha, toda z višjo nadmorsko višino temperatura celoletno pada. V višinah nad 600 metrov nad morjem je v zimskih mesecih vreme neprijazno, na višinah nad 1.200 metrov nad morjem vlada visokogorsko podnebje z vsem, kar k njemu sodi. Kar zadeva padavine v poletnih mesecih, jih skoraj ni, toda vreme jih nadomesti od novembra do aprila.

7