Oskarjeva Korzika in Sardinija

SREDNJI VEK, OD VANDALOV DO ARAGONCEV 5. st. pr. n. št. Sardinijo zavzamejo Vandali. Kmalu za tem jo osvojijo Bizantinci in otok postane ena od sedmih afriških provinc vzhodnorimskega cesarstva. Sledi politični vakuum, ki ga pretresajo vpadi Arabcev in vzpon štirih avtonomnih giudicatov – kneževin Torres, Gallura, Arborea in Cagliari. Leta 600 se papež Gregor Veliki nameni pokristjaniti Sardinijo. Leta 711 se začnejo arabski vdori. Leta 1000 po hudih bojih z Arabci določene dele otoka prevzamejo Pisanci in Genovežani. V 13. st. se vzpostavi dolgotrajna navezava na Aragonsko kraljestvo, ko papež Bonifacij VIII. s papeško bulo za kralja Korzike in Sardinije imenuje Jakoba II. Aragonskega. 12. junija 1323 na Sardiniji pristane s svojo vojsko prestolonaslednik Alfonz. ŠPANSKA VLADAVINA Špansko osvajanje otoka je bilo počasno: arborejski vladarji so se dolgo bojevali z zavojevalci. Leta 1355 je morala španska krona šestim največjim mestom dovoliti nekakšen parlament. Aragonci so otok povsem zavzeli šele v začetku 15. st., ko je po krvavi bitki pri Sanluriju izginila Arborea in jo je zamenjal markizat Oristano. Španska oblast se je po poroki Ferdinanda Aragonskega in Izabele I. Kastiljske (1479) še okrepila. V 16. in 17. st. sta nastali tudi prvi univerzi, leta 1562 v Sassariju in leta 1620 v Cagliariju. Utrechtski mir (1714) je otok dodelil Avstrijcem, ki so ga z Londonsko pogodbo predali kralju Viktorju Amadeju II. iz hiše Savojcev. KRALJESTVO SARDINIJA Eden prvih ukrepov savojske vlade je bil ponoven zagon otoških univerz. Huda gospodarska in socialna kriza je vodila v nemire, razmahnilo se je banditstvo. Po francoski revoluciji (1789) je Sardinijo poskušala zavzeti Francija, a neuspešno, toda do leta 1795 je tudi otok prevzel revolucionarni duh in v Cagliariju je izbruhnila sardinska revolucija. V 18. st. na Sardiniji poiščejo zavetje Savojci. Sredi 19. st. so ljudske množice v Cagliariju in Sassariju Savojce prepričale, da so kraljestvo Sardinija združili s Piemontom v „fusione prefetta“. Leta 1861 so oba pridružili kraljevini Italiji.

52