Oskarjeva Korzika in Sardinija

CORTE IN NOTRANJOST Stari Rimljani, ki so zasedli Korziko leta 259 pr. n. št., so se zavedali strateškega pomena Corta kot geografskega osrčja otoka. Najprej je bil trdnjava, kmalu pa je mesto postalo simbol vse Korzike in njenega prizadevanja za neodvisnost. Bil je kraj otoškega parlamenta, univerze in domovanje narodnih junakov. Zdaj je Corte tudi izhodišče za različne izlete v doline v notranjost otoka. Čudovito morje, razčlenjena obala in mavrično morsko dno so najbrž najbrž najbolj prepoznavne podobe Korzike. Toda obiska vredna je tudi otoška gorata notranjost, ki doseže v Monte Cintu 2.706 m. n. m. Notranjost, prepredena z dolinami in s potmi, ki vodijo k počivališčem, je poleti kot nalašč za raznolike pohodniške počitnice. V tej lepi naravi, polni skal, studenčkov in gozdov, leži Corte. Zaradi izjemne zemljepisne lege so se zanj potegovali številni zavojevalci, med njimi tudi Rimljani. V 18. st. je bila tukaj osnovana prva korziška ustava in odtlej je Corte simbol otoka, njegove kulture in prizadevanja za neodvisnost. S citadele, v kateri domuje Musee de la Corse, se odpira čudovit razgled na okolico. Na zahodu ležijo najbolj divje doline in najvišji vrhovi. Na vzhodu so gozdnati hribi, majhne vasice in ostanki preteklosti. Hribi se spustijo proti obali do Alerie, prve rimske kolonije na Korziki. Corte je geografsko pa tudi kulturno središče Korzike. Mesto obdaja pokrajina visokih gora, ki tvorijo hrbtenico otoka: Monte Rotonde, Monte d‘Oro in Monte Renoso, ki ležijo jugozahodno od Corta, ter Monte Cinto in Capo Tafonato na severozahodni strani. Proti severovzhodu, kjer se ozemlje spušča proti obali, sta hriboviti območji Bozio in Castagniccia, kjer so od nastopa genovske vladavine (pozno 12. st.) vzniknile številne vasice. Okolica Corta slovi po gastronomskih specialitetah, med katerimi so divjad, divji prašič in tradicionalni siri.

29