Oskarjeva Korzika in Sardinija

SREDNJEVEŠKI FEVDALIZEM (11. st.) Vpliv celine se okrepi in razvije se fevdalni sistem z močnim vplivom različnih klanov. Spori med klani povzročijo delitev ozemlja na razvito in trgovsko SV polovico – Deca des monts - in na pastirsko in zaostalo JZ – Dela des monts. Dežela zaradi notranjih razprtij ni enotna, zato papež pokliče na pomoč pred Arabci vojsko Pise in Genove. S tem zagotovi stabilnost otoka. Konec stoletja se začne obdobje pisanske dominacije. PISANSKO IN GENOVSKO OBDOBJE (12. – 13. st.) Številni vpadi Pisancev vzpodbudijo papeža, da jim dodeli Ajaccio, Alerio in Sagone, nakar sledi znaten razvoj pisanske kulture. Dediščina Pisancev na otoku je ohranjena v lepi romanski arhitekturi, vinski trti, manjših pristaniščih in trgovskih središčih. Hkrati se kaže tudi vedno večji vpliv Genovežanov na otoku, ki postajajo vse močnejša sredozemska sila. V last dobijo pristanišče Bonifacio in ustanovijo Calvi. Konec 13. st.pa prevzamejo nadzor nad celotnim otokom z bitko pri Melorii. Zgodovino otoka sta v 13. st. pomembno zaznamovali vladavini dveh italijanskih obmorskih republik, Pise in Genove. Po bitki pri Melorii (1284) so morali prvi oblast predati slednjim. Pred tem sta obe republiki pomagali Sredozemlje osvoboditi Saracenov in piratov, ki so plenili po območju, nato pa sta začeli tekmovati za nadzor nad Korziko. Leta 1077 je papež Gregor VII. korziško oblast predal Landolfu, škofu iz Pise. A do bitke so se odnosi med tekmicama le še zaostrili: vrstili so se spopadi, soočenja in različni sporazumi. Tudi v prvih dveh stoletjih genovske oblasti so otok še naprej trpinčile vojne, napadi piratov in krvna maščevanja. Genovežanom pa je mir uspelo vzpostaviti šele v poznem 16. stoletju.

13

Made with FlippingBook Online newsletter