Oskarjeva Kitajska

lego pristaniškega in trgovskega mesta. Gospodarske reforme v 1990-ih letih so povzročile neverjeten razvoj. V zadnjih dveh desetletjih je Šanghaj postal najpomembnejše trgovsko, finančno in komunikacijsko središče na celinski Kitajski. Od leta 2005 ima najbolj prometno pristanišče na svetu, sledita mu Singapur in Rotterdam. Na območju Pudonga dnevno rastejo novi nebotičniki in odražajo najhitrejše rastoče gospodarstvo na svetu. Njegova ambicija je prehiteti Hongkong. Potencial lege Šanghaja so prvi prepoznali Britanci, ki so po prvi opijski vojni z Nanjinškim sporazumom leta 1842 med drugim dobili tudi pravico naseljevanja in trgovanja v Šanghaju, takrat majhnem ribiškem mestu. Zgradili so si svoje mesto in pristanišče, pričeli so s trgovino s svilo, čajem in opijem ter odpirali finančne družbe. Sledili so jim Francozi in Američani. Šanghaj je postal največje azijsko pristanišče in gospodarsko središče, tu je živelo 60.000 tujcev. Vsaka narodnost je imela svojo koncesijo s svojimi zakoni. Ker tu niso veljali kitajski zakoni, je mesto postalo pribežališče upornikov, beguncev, kriminalcev in oportunistov. Razširila se je prostitucija, igre na srečo, gangsterji in mafija, suženjsko delo, zasvojenost z opijem … Mesto je dobilo zveneče vzdevke, kot so »Pariz Vzhoda«, »Prostitutka Orienta« in podobno. Leta 1921 je bil v Šanghaju ustanovni sestanek KKP. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto pod japonsko okupacijo. Po letu 1949 je KKP hitro odpravila vse nemoralnosti v mestu. BUND: Beseda bund je indijskega izvora in pomeni blatno nabrežje, utrjeno z umetnim nasipom. Na zahodnem bregu reke Huangpu , pritoku reke Jangce, so Britanci zgradili svoje mesto. To je bilo njihovo trgovsko in finančno središče, zato se ga je prijel vzdevek šanghajski Wall Street . Ponaša se z bogatim naborom zgradb iz zgodnjega 20. stoletja v različnih arhitekturnih slogih. PUDONG: Najnovejši predel mesta leži na vzhodnem bregu reke Huangpu nasproti Bunda. Pred letom 1990 so bile tu kmetijske površine, potem pa se je začela mrzlična gradnja najvišjih nebotičnikov - razvoj poslovnega središča. Orientalski biserni stolp je postal simbol mesta, meri 468 m in je tretji najvišji stolp na svetu. Najbolj prominentna nebotičnika sta Jin Mao Tower (421 m) in Šanghajski svetovni finančni center (492 m), najvišji nebotičnik na celinski Kitajski in četrti najvišji na svetu. V obeh se nahajajo poslovni

52