Oskarjeva Kitajska

po svilenih dežnikih in pahljačah. Od 1990-ih let se razvija lahka industrija, predvsem elektronika, mesto raste tudi kot poslovno središče. Uvrščajo ga med 10 najbolj slikovitih kitajskih mest. Pregovor pravi: “Zgoraj so nebesa, spodaj sta Suzhou in Hangzhou.” Pred 7000 leti je tu cvetela neolitska kultura Hemudu, takrat so prvič kultivirali riž. Leta 212 pr. n. št. je dinastija Qin ustanovila mesto Hangzhou. Za časa dinastije Sui so zgradili Veliki kanal. V 10. stoletju je bilo prestolnica kraljestva Wuyue, njegovi kralji so bili znani pokrovitelji umetnosti in budizma, privabljali so filozofe, politike, znanstvenike in književnike z vse Kitajske. V 12. stoletju je tu zavladala južna dinastija Song in Hangzhou je postal cesarsko mesto. V 13. stoletju je bil Hangzhou največje mesto na svetu (2 milijona prebivalcev). Marco Polo ga je opisal kot “najbolj čudovito in plemenito na svetu”. Leta 1276 je Kublajkan osvojil mesto, cesarski sedež se je preselil v Peking. Sredi obdobja dinastije Ming se je pristanišče zamuljilo, kar je bil velik udarec za trgovsko mesto. Taipinška vstaja v 19. stoletju je pustila za seboj mesto v pepelu in pol milijona mrtvih. Večina današnjega mesta je nova gradnja. VELIKI KANAL (Da Yunhe): To je najdaljši starodavni kanal na svetu, dolg je 1770 km. Povezoval je dve reki: Rumeno reko in reko Jangce. Končni točki sta bila Peking in Hangzhou. Najstarejši deli kanala segajo v 5. stoletje pr. n. št., ko so zgradili prvih 85 km. Posamezne dele so povezali v en kanal cesarji dinastije Sui (581-618). Naslednje dinastije so kanal vzdrževale in posodabljale ter speljale posamezne krake do svojih prestolnic. Njegova glavna funkcija je bil transport riža in druge hrane z juga na sever, seveda pa je služil tudi kot glavna prometna in transportna žila vseh drugih surovin, zato je ob njem zrasel pomemben gospodarski pas. Danes je ploven le del Velikega kanala. Globina kanala seže do 3 m, širok je od 9 m naprej, čez se pnejo stari kamniti mostovi, tako da je primeren za relativno majhna plovila s plitvim ugrezom. ZAHODNO JEZERO (Xi Hu): Leži zahodno od mesta. Z ostalih treh strani ga obdajajo hribi. Tisoče let nazaj je bila tu laguna, potem pa je blato reke Qiantang vodi zaprlo pot do morja in nastalo je jezero. Današnji obseg jezera je 15 km. Skozi zgodovino so budno pazili, da se jezero ne bi zamuljilo. Posamezni guvernerji so iz blata

50